SMRT
Slovo enega najvplivnejših ustvarjalcev v zgodovini filma
Veliko pozornost je vzbudil s filmom Zadnji tango v Parizu, ki je z erotičnimi prizori razburil javnost.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Arhiv Dela
V starosti 77 let je v Rimu po dolgi bolezni umrl italijanski filmski režiser Bernardo Bertolucci. Kariero je začel kot asistent Piera Paola Pasolinija, s svojimi filmi pa se je uveljavil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja.
Bertolucci se je rodil leta 1940 v Parmi v umetniškem okolju: mati je bila učiteljica, oče pesnik, umetnostni zgodovinar in filmski kritik. Obiskoval je univerzo v Rimu in sprva zaslovel kot poet, nato pa je postal Pasolinijev asistent pri filmu Berač (1961). Zapustil je univerzo in leto zatem posnel svoj prvi film Botra smrt (1962).
Zatem se je lotil snemanja filmov, ki so po dolžini in vsebini dosegli epske razsežnosti ter imeli zaradi slikovitosti in razkošne scenografije že vse značilnosti spektakla. To so film 1900 (1976), filmska freska iz kitajske zgodovine z 19.000 statisti Zadnji kitajski cesar (1978) in Mali Buda (1993).
Med dvema ducatoma njegovih filmov so pomembni še Luna (1978), Tragedija smešnega človeka (1980) in Čaj v Sahari (1990). Njegov zadnji film Jaz in ti je iz leta 2012. Leta 1988 je prejel oskarja za najboljšo režijo in scenarij za Zadnjega kitajskega cesarja, med številnimi priznanji, ki jih je prejel, pa sta tudi zlati lev za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu leta 2007 in častna zlata palma na filmskem festivalu v Cannesu leta 2011.
Bertolucci se je rodil leta 1940 v Parmi v umetniškem okolju: mati je bila učiteljica, oče pesnik, umetnostni zgodovinar in filmski kritik. Obiskoval je univerzo v Rimu in sprva zaslovel kot poet, nato pa je postal Pasolinijev asistent pri filmu Berač (1961). Zapustil je univerzo in leto zatem posnel svoj prvi film Botra smrt (1962).
Kontroverzni Zadnji tango
Uveljavil se je s filmi Pred revolucijo (1964), Pajkova strategija (1969) in Konformist (1970) po romanu Alberta Moravie, veliko pozornost pa je vzbudil z Zadnjim tangom v Parizu (1972), ki je bil v Italiji nekaj časa celo prepovedan.Zatem se je lotil snemanja filmov, ki so po dolžini in vsebini dosegli epske razsežnosti ter imeli zaradi slikovitosti in razkošne scenografije že vse značilnosti spektakla. To so film 1900 (1976), filmska freska iz kitajske zgodovine z 19.000 statisti Zadnji kitajski cesar (1978) in Mali Buda (1993).
Med dvema ducatoma njegovih filmov so pomembni še Luna (1978), Tragedija smešnega človeka (1980) in Čaj v Sahari (1990). Njegov zadnji film Jaz in ti je iz leta 2012. Leta 1988 je prejel oskarja za najboljšo režijo in scenarij za Zadnjega kitajskega cesarja, med številnimi priznanji, ki jih je prejel, pa sta tudi zlati lev za življenjsko delo na beneškem filmskem festivalu leta 2007 in častna zlata palma na filmskem festivalu v Cannesu leta 2011.
