Slovo legende Montyja Pythona

Desetletja je v svet vnašal veselje in smeh, množice so se zaradi njega od krohota držale za trebuh, a smeh je zdaj potihnil. Na začetku tega tedna je v 78. letu starosti umrl Terry Jones, član legendarne humoristične britanske zasedbe Monty Python, ki je s svojim smislom za humor, pogosto izdatno začinjenim z absurdnim, omamil svet.

Tiho odšel

Njegov ustvarjalni genij je bil vsestranski in že brezmejen. Pisal je poezijo, zgodbe in scenarije. Skladal opere. Se poglabljal v zgodovino in snemal dokumentarne filme. A največji pečat je vsekakor pustil s svojim izjemnim humorjem. Terry je skupaj z Ericom Idlom, Johnom Cleesom, Terryjem Gilliamom, Michaelom Palinom in tudi že pokojnim Grahamom Chapmanom v komediji 70. let zanetil podobno histerijo kot The Beatles v svetu glasbe.


Izjemna šesterica je s svojim Letečim cirkusom Montyja Pythona začrtala novo smer komedije in skečev, s petimi filmi, ki so sledili štirim sezonam Letečega cirkusa, pa so le še utrdili status največjih komikov. »Med vsemi njegovimi dosežki je bila največje darilo, ki ga je nam in svetu dal Terry, njegova režija filma Brianovo življenje. Popolnost,« se je prijatelju poklonil Cleese, ki skoraj ni mogel verjeti svojim ušesom, ko ga je dosegla vest o njegovi smrti. Predvsem da je moški Terryjevega kova, v očeh mnogih večji od življenja samega, zbledel in odšel tako tiho. Njegovi bližnji pa so verjetno vedeli, da se ta dan bliža, saj se je v poslednjih letih svojega življenja boril z redko obliko demence.

Redka oblika bolezni

Življenje je zajemal z veliko žlico. Vsak dan je živel polno, naraščajoče število let ga ni ustavilo, še upočasnilo ne. Dokler ni leta 2014, takrat jih je štel 72, začel pozabljati. Sprva je to morda pripisal že precej zrelim letom, a pozabljivost je bila vse večja, kazati je začel tudi znake, da je prizadeta njegova sposobnost komunikacije. »Posebna, redka oblika demence,« so 2015. diagnosticirali zdravniki, bolezen pa je postajala vse hujša, v zadnjem letu življenja sploh ni mogel več govoriti. »Zapustil nas je po dolgi bitki z demenco, proti kateri se je pogumno bojeval. V svojih zadnjih dneh je bil nenehno obkrožen z najbližjimi, z otroki, širšo družino in tesnimi prijatelji. Do zadnjega diha je bila ob njem tudi žena Anna Soderstrom,« je vest, da je umrl na svojem domu, potrdila njegova družina.