Slovo zvezde Bollywooda, ki jo je častil Hollywood
Po dveh letih je borbo z rakom izgubil Irrfan Khan. Igral je v uspešnicah Revni milijonar, Pijevo življenje, Jurski svet.
Odpri galerijo
Ni bil moški mnogo besed, prej globokega pogleda, s katerim je povedal vse. To je prevedel tudi v igro, v svoje največkrat precej zadržane, nič kaj kričeče, pa vendar do potankosti izpiljene vloge, zaradi česar je Irrfan Khan v očeh mnogih veljal za morda največjega indijskega igralca, ki je osvojil tudi srca zahoda. Zato so v teh dneh v Hollywoodu in Bollywoodu zaplapolale črne zastave, po družabnih omrežjih pa se zlivajo besede žalosti, saj je zvezdnik konec aprila po dveh letih dokončno izgubil bitko z rakom. Prezgodaj, star komaj 53 let.
»S karizmo, ki si jo vnašal v vse, kar si delal, si ustvarjal čarovnijo. Bil si nam v navdih,« se je od prijatelja in igralskega kolega poslovila Priyanka Chopra. Freida Pinto, ki je z njim stala pred kamerami oskarjevske uspešnice Revni milijonar, ga je orisala kot moškega neizmernega dostojanstva, miline in talenta. Podobno mnogi drugi, od hollywoodskih in bollywoodskih zvezd in oboževalcev do indijskega premierja.
»Drvel sem na hitrem vlaku, poln sanj, ciljev in načrtov. Ko mi nenadoma nekdo reče, da sem prispel na končno postajo,« je odkrito priznal notranje stiske, ko so mu zdravniki odkrili redko vrsto raka, nevroendokrini tumor, ki mu je razkril bolečine, kakršnih prej ni poznal, ter omajal upanje, da ga lahko premaga. A nato vseeno ni pomahal z belo zastavico, med zdravljenjem je posnel še svoj zadnji film Angrezi Medium, ki je v kina prišel tik pred vsesplošnim zaprtjem sveta zaradi covida-19.
Med snemanjem je za oboževalce posnel še svoje poslednje sporočilo, to se po spletu zdaj širi kot požar. »Ko ti življenje da limone, naredi limonado. Zveni preprosto. Ko pa se tudi v resnici znajdeš v takšni situaciji, to ni preprosta naloga. A spoznal sem, da mi drugega, kot da se odločim, da ostanem pozivno naravnan, sploh ne preostane,« je dejal. »Živite tako polno, kot le lahko, in se tudi skozi težke čase prebijajte z nasmehom.«
Za sabo je pustil bogato igralsko zapuščino z več kot 150 različnimi vlogami, a v mlajših letih je mislil, da so igrišča za kriket tista, ki so mu namenjena. Kot velik del Indije se je namreč tudi on zaljubil v ta šport, še več, dober je bil v njem. Toda pomanjkanje denarja mu je v ključni točki preprečilo potovanje na tekmo, zaradi česar se je odločil preizkusiti v svoji drugi strasti, igri. V njej je odkril svoj pravi dar, čeprav na začetku še ni vedel, da mu je namenjena veličina.
Kljub šolanju na elitni nacionalni dramski šoli mu ta namreč ni na stežaj odprla vrat v indijsko filmsko industrijo, dokler ni leta 1998 s filmom režiserke Mire Nair Salaam Bombay! naredil prvih opotekajočih se korakov v Bollywood in prvi večji prodor doživel z indijsko-britanskim filmom Bojevnik, ki je osvojil bafto. V par letih je bil že veliko ime indijske kinemafografije. A čakal ga je še preostanek sveta, ta se je vanj zaljubil tako rekoč čez noč, ko je nepričakovano dobil vlogo, čeprav manjšo, v Revnem milijonarju. To je bilo dovolj, da je tudi v ameriški filmski meki dobil agenta in sledile so velike hollywoodske uspešnice kot Neverjetni Spiderman, Inferno, Jurski park in Pijevo življenje.
V drugem desetletju tega tisočletja je postal morda najuspešnejši indijski igralec v Hollywoodu, a zaradi hollywoodskega blišča ni pozabil na sedmo umetnost svoje domovine. Marsikdaj se je raje kot za visokoproračunske ameriške uspešnice odločil za manjše, a prestižne indijske filme. Pred petimi leti, denimo, je zavrnil ponudbo filmarja Ridleyja Scotta, da bi zaigral v znanstvenofantastični uspešnici Marsovec, raje se je odločil za očarljivo ljubezensko filmsko zgodbo Piku, ki jo je indijski režiser Shoojit Sircar snemal v Delhiju in Kalkuti. Nadalje je zavrnil tudi Scottov triler Telo laži in Medzvezdje, film Christopherja Nolana. Vseeno je za sabo pustil ogromno zapuščino. Kot igralec in kot človek.
»S karizmo, ki si jo vnašal v vse, kar si delal, si ustvarjal čarovnijo. Bil si nam v navdih,« se je od prijatelja in igralskega kolega poslovila Priyanka Chopra. Freida Pinto, ki je z njim stala pred kamerami oskarjevske uspešnice Revni milijonar, ga je orisala kot moškega neizmernega dostojanstva, miline in talenta. Podobno mnogi drugi, od hollywoodskih in bollywoodskih zvezd in oboževalcev do indijskega premierja.
Bolan je še snemal
»Drvel sem na hitrem vlaku, poln sanj, ciljev in načrtov. Ko mi nenadoma nekdo reče, da sem prispel na končno postajo,« je odkrito priznal notranje stiske, ko so mu zdravniki odkrili redko vrsto raka, nevroendokrini tumor, ki mu je razkril bolečine, kakršnih prej ni poznal, ter omajal upanje, da ga lahko premaga. A nato vseeno ni pomahal z belo zastavico, med zdravljenjem je posnel še svoj zadnji film Angrezi Medium, ki je v kina prišel tik pred vsesplošnim zaprtjem sveta zaradi covida-19.
Med snemanjem je za oboževalce posnel še svoje poslednje sporočilo, to se po spletu zdaj širi kot požar. »Ko ti življenje da limone, naredi limonado. Zveni preprosto. Ko pa se tudi v resnici znajdeš v takšni situaciji, to ni preprosta naloga. A spoznal sem, da mi drugega, kot da se odločim, da ostanem pozivno naravnan, sploh ne preostane,« je dejal. »Živite tako polno, kot le lahko, in se tudi skozi težke čase prebijajte z nasmehom.«
Za sabo je pustil bogato igralsko zapuščino z več kot 150 različnimi vlogami, a v mlajših letih je mislil, da so igrišča za kriket tista, ki so mu namenjena. Kot velik del Indije se je namreč tudi on zaljubil v ta šport, še več, dober je bil v njem. Toda pomanjkanje denarja mu je v ključni točki preprečilo potovanje na tekmo, zaradi česar se je odločil preizkusiti v svoji drugi strasti, igri. V njej je odkril svoj pravi dar, čeprav na začetku še ni vedel, da mu je namenjena veličina.
Ko je leta 1993 v kina prišel Jurski park, prvi iz franšize, si ga Irrfan ni mogel ogledati. Ni imel za vstopnico. Dvaindvajset let pozneje pa je odigral eno ključnih vlog v tej isti franšizi, ki velja za eno najbolj dobičkonosnih vseh časov.
Kljub šolanju na elitni nacionalni dramski šoli mu ta namreč ni na stežaj odprla vrat v indijsko filmsko industrijo, dokler ni leta 1998 s filmom režiserke Mire Nair Salaam Bombay! naredil prvih opotekajočih se korakov v Bollywood in prvi večji prodor doživel z indijsko-britanskim filmom Bojevnik, ki je osvojil bafto. V par letih je bil že veliko ime indijske kinemafografije. A čakal ga je še preostanek sveta, ta se je vanj zaljubil tako rekoč čez noč, ko je nepričakovano dobil vlogo, čeprav manjšo, v Revnem milijonarju. To je bilo dovolj, da je tudi v ameriški filmski meki dobil agenta in sledile so velike hollywoodske uspešnice kot Neverjetni Spiderman, Inferno, Jurski park in Pijevo življenje.
Zvest domačemu filmu
V drugem desetletju tega tisočletja je postal morda najuspešnejši indijski igralec v Hollywoodu, a zaradi hollywoodskega blišča ni pozabil na sedmo umetnost svoje domovine. Marsikdaj se je raje kot za visokoproračunske ameriške uspešnice odločil za manjše, a prestižne indijske filme. Pred petimi leti, denimo, je zavrnil ponudbo filmarja Ridleyja Scotta, da bi zaigral v znanstvenofantastični uspešnici Marsovec, raje se je odločil za očarljivo ljubezensko filmsko zgodbo Piku, ki jo je indijski režiser Shoojit Sircar snemal v Delhiju in Kalkuti. Nadalje je zavrnil tudi Scottov triler Telo laži in Medzvezdje, film Christopherja Nolana. Vseeno je za sabo pustil ogromno zapuščino. Kot igralec in kot človek.