Služila milijone, dobivala pičlo žepnino

Ni skrivnost, da je Emma Watson vredna svoje teže v zlatu. Britanska lepotička je namreč že kot deklica in nato najstnica s čarobno paličico in v ogrinjalu učenjakarske Hermione Granger v vseh osmih filmih o Harryju Potterju služila milijone, po slovesu od čarobne filmske franšize pa je svoje premoženje še povečala.

Prikupna Angležinja, ki je letos praznovala 31. rojstni dan, ima zdaj pod palcem že mastnih 73 milijonov evrov. A čeprav bi lahko zapravljala, kolikor ji srce poželi, in ni stvari, ki si je ne bi mogla privoščiti, je hollywoodska zvezdnica z denarjem preudarna in nikakor razsipna. Še več, dolgo se ji sploh sanjalo ni, da je (večkratna) milijonarka.

Pri zgolj devetih letih se ji je življenje korenito in za vselej spremenilo. Če je še trenutek prej živela povsem običajno življenje angleške deklice, se je v naslednjem nepričakovano znašla v fantazijskem svetu filma in kultnega Harryja Potterja, ki je ni povzdignil le med najbolj poznane obrazke na svetu, ampak so se začele na Emmin račun stekati tudi zajetne vsote. Kolikšne, ni vedela. Deloma zato, ker je bila ne nazadnje še otrok in je nad njenimi financami bdel oče, deloma pa, ker je celo še nekaj let pozneje, ko je že prestopila prag najstništva, živela zgolj z žepnino dobrih 60 evrov na teden.

V njenih očeh in očeh vsakega najstnika sicer veliko, a glede na vsote, ki jih je služila, nič. Zato jo je vrglo na rit, ko ji je oče po resnih pogajanjih za višji znesek povedal, koliko ji prinašajo filmi. »Po verjetno treh nadaljevanjih so to postale resne vsote. Sanjalo se mi ni, kakšne,« zato ji je, ko ji je oče razkril številko, postalo slabo, tako nepredstavljivo se ji je zdelo. Kljub temu je ni zajela zapravljiva norija. Ne, kupila si je le prenosnik, njen prvi resni nakup, za katerega je zapravila toliko kot še nikoli prej, pa je bil avto pri 19 letih. A čeprav bi si z lahkoto kupila kaj luksuznega, se je na razočaranje prijateljev odločila za uporabno in preprosto toyoto prius. »Ta avto sem oboževala, čeprav so mi vsi govorili, da je grd. Zbadali so me, da vozim škatlo. Priznam, ni najlepši avto na svetu, je pa prijazen do okolja. Razumen in nekoliko dolgočasen, tak, kakršna sem jaz.«


Njen prvi večji nakup je bil cestni konjiček. Ko je drugič nekoliko širše razprla denarnico, pa je pocrkljala očeta. Ni hotela, da bi se zgaral, prepričana je bila, da si od svojega odvetniškega poklica več kot zasluži oddih, zato ga je presenetila s skupnimi počitnicami v Italiji. »Njegovo tajnico sem povprašala, kdaj ima kakšno luknjo v urniku. Naslednji klic je bil agenciji, da sem nama rezervirala počitnice. Odpeljala sem ga v Toskano.«