Šok za zvezdnico: med likanjem jo je skoraj ubila
Sharon Stone se je večkrat srečala s smrtjo. Kot najstnici ji je vratno veno skoraj presekala vrv za perilo.
Odpri galerijo
Pravijo, da ima mačka devet življenj, a bi nekaj podobnega lahko zatrdili za hollywoodsko lepotico Sharon Stone. Starki s koso je prvič namreč le za las ušla že kot najstnica. Na začetku svoje filmske kariere je skoraj končala v zveriženi avtomobilski pločevini.
Pred 19 leti pa so ji zdravniki spregledali anevrizmo, zaradi katere ji je kri nato zalivala možgane devet dni, po operaciji, s katero se je izmazala, pa je potrebovala dve leti, da se je spet naučila osnov, kot sta hoja in govorjenje. Da je čaša polna, je zdaj razkrila, da je v preteklosti vanjo udarila strela. Dobesedno. Večmilijonski napetostni električni sunek jo je zalučal po kuhinji in spravil v nezavest. Na igralkino srečo je bila tedaj blizu njena mama Dorothy, ki jo je s klofutami spravila k sebi in jo brž odpeljala v bolnišnico.
Gospodinjska opravila so sicer neizbežna, a za Sharon bi bilo bolje, ko se jih ne bi lotevala. V njih namreč tiči tisoč in ena past, ki te lahko stane življenje. Tega se je vilinsko lepa blondinka začela učiti že kot najstnica, ko se je v precej bizarni nezgodi zapletla v vrv za obešanje perila, ki bi jo lahko obglavila. No, ji skoraj presekala jugularno veno, zaradi katere bi lahko na tleh izkrvavela.
»Zarezala se mi je v vrat. Le dober milimeter bolj vstran in vrv bi mi presekala jugularno veno.« Nezgode, povezane s perilom, pa se tu ne končajo, saj je bila ravno sredi likanja, ko je vanjo treščila strela. Kdaj, ni razkrila, a zgodilo se je doma, ko se je lotevala likanja. »Zadela me je strela. Bila sem doma, kjer smo imeli lasten vodnjak. Z vodo iz nje gasem nameravala napolniti likalnik. Ravno ko sem imela eno roko na pipi, je v vodnjak treščila strela, električni sunek je potoval po vodi do pipe in od tam vame. Sila napetosti me je vrgla po zraku po kuhinji, priletela sem v hladilnik.«
Naslednje, česar se spominja, je podoba njene mame, ki se je dvigovala nad njo. »Klofnila me je po licu, da me je spravila k sebi. Ko sem se ovedla, sem bila – ne znam bolje opisati – v nekem drugem, spremenjenem stanju. Vse je bilo svetlo.« Dorothy je naelektreno hčer uspelo spraviti v avto in v bolnišnico, kjer je Sharon elektrokardiogram pokazal ogromno električno napetost v telesu. »Bilo je noro.« S tem pa še ni bilo konec, saj se je morala naslednjih 10 dni vsak dan vračati v bolnišnico, vselej ne EKG, da so zdravniki natančno spremljali njeno zdravstveno stanje.
Dobitnica zlatega globusa ima očitno za malho zgodb, zato ni čudno, da se je lotila pisanja spominov, ki naj bi na knjižne police prišli še v tem letu. Očitno bo vsaj nekaj poglavij lahko posvetila svojim bližnjim srečanjem s smrtjo, o čemer je prvič spregovorila pred 16 leti, ko se ji je po možganski operaciji zaradi (sprva spregledane) anevrizme uspelo nekoliko sestaviti in se pobrati na noge.
»Bila sem blizu smrti. Videla sem belo svetlobo, o kateri ljudje govorijo. Videla pokojne, ki pa so se zdeli tako resnični kot živi. Govorili so z menoj. Le zelo tanko mejo bi morala prestopiti, da bi se jim pridružila. Zadržalo me je to, da še ni napočil moj čas. Nenadoma sem se spet znašla v svojem telesu, budna.« Od tu morda nadvse poveden naslov zvezdničinih spominov The Beauty of Living Twice. Lepota živeti dvakrat. Ali, v Sharoninem primeru, živeti trikrat ali štirikrat.
Pred 19 leti pa so ji zdravniki spregledali anevrizmo, zaradi katere ji je kri nato zalivala možgane devet dni, po operaciji, s katero se je izmazala, pa je potrebovala dve leti, da se je spet naučila osnov, kot sta hoja in govorjenje. Da je čaša polna, je zdaj razkrila, da je v preteklosti vanjo udarila strela. Dobesedno. Večmilijonski napetostni električni sunek jo je zalučal po kuhinji in spravil v nezavest. Na igralkino srečo je bila tedaj blizu njena mama Dorothy, ki jo je s klofutami spravila k sebi in jo brž odpeljala v bolnišnico.
Napetost v telesu
Gospodinjska opravila so sicer neizbežna, a za Sharon bi bilo bolje, ko se jih ne bi lotevala. V njih namreč tiči tisoč in ena past, ki te lahko stane življenje. Tega se je vilinsko lepa blondinka začela učiti že kot najstnica, ko se je v precej bizarni nezgodi zapletla v vrv za obešanje perila, ki bi jo lahko obglavila. No, ji skoraj presekala jugularno veno, zaradi katere bi lahko na tleh izkrvavela.
»Zarezala se mi je v vrat. Le dober milimeter bolj vstran in vrv bi mi presekala jugularno veno.« Nezgode, povezane s perilom, pa se tu ne končajo, saj je bila ravno sredi likanja, ko je vanjo treščila strela. Kdaj, ni razkrila, a zgodilo se je doma, ko se je lotevala likanja. »Zadela me je strela. Bila sem doma, kjer smo imeli lasten vodnjak. Z vodo iz nje gasem nameravala napolniti likalnik. Ravno ko sem imela eno roko na pipi, je v vodnjak treščila strela, električni sunek je potoval po vodi do pipe in od tam vame. Sila napetosti me je vrgla po zraku po kuhinji, priletela sem v hladilnik.«
Videla sem belo svetlobo, o kateri ljudje govorijo.
Naslednje, česar se spominja, je podoba njene mame, ki se je dvigovala nad njo. »Klofnila me je po licu, da me je spravila k sebi. Ko sem se ovedla, sem bila – ne znam bolje opisati – v nekem drugem, spremenjenem stanju. Vse je bilo svetlo.« Dorothy je naelektreno hčer uspelo spraviti v avto in v bolnišnico, kjer je Sharon elektrokardiogram pokazal ogromno električno napetost v telesu. »Bilo je noro.« S tem pa še ni bilo konec, saj se je morala naslednjih 10 dni vsak dan vračati v bolnišnico, vselej ne EKG, da so zdravniki natančno spremljali njeno zdravstveno stanje.
Bela svetloba
Dobitnica zlatega globusa ima očitno za malho zgodb, zato ni čudno, da se je lotila pisanja spominov, ki naj bi na knjižne police prišli še v tem letu. Očitno bo vsaj nekaj poglavij lahko posvetila svojim bližnjim srečanjem s smrtjo, o čemer je prvič spregovorila pred 16 leti, ko se ji je po možganski operaciji zaradi (sprva spregledane) anevrizme uspelo nekoliko sestaviti in se pobrati na noge.
10
dni je morala po udarcu strele hoditi na EKG-preglede.
dni je morala po udarcu strele hoditi na EKG-preglede.
»Bila sem blizu smrti. Videla sem belo svetlobo, o kateri ljudje govorijo. Videla pokojne, ki pa so se zdeli tako resnični kot živi. Govorili so z menoj. Le zelo tanko mejo bi morala prestopiti, da bi se jim pridružila. Zadržalo me je to, da še ni napočil moj čas. Nenadoma sem se spet znašla v svojem telesu, budna.« Od tu morda nadvse poveden naslov zvezdničinih spominov The Beauty of Living Twice. Lepota živeti dvakrat. Ali, v Sharoninem primeru, živeti trikrat ali štirikrat.