Šokantna izjava Vedrane Rudan v boju z rakom: Žal mi je, da sem ju rodila

Vedrana Rudan je objavila kolumno in se ozrla na svojo družino, predvsem otroka in vnuka, ter razkrila, kaj najbolj obžaluje, pišejo hrvaški mediji.

»Moji prijatelji, moji zdravi prijatelji, trpijo, ker so njihovi otroci neznosni. Hladni, brez čustev. Žal mi je za prijatelje, ker niso svobodni. Zame sta moja otroka tujca, neznana človeka, ki mi gresta tako na živce kot jaz njima. Ko sta bila majhna, sta prosila za moj objem, mi mazala obraz s slino, me spravljala v smeh s hihitanjem. Njune roke, noge nagubane kot tiste francoske gume, vse to me je pripeljalo do čustvenega orgazma. Danes vem, da sta bila moja otroka takrat male živali, ki morajo biti ljubke, da bi preživele« – je zapisala in dodala:

»Če me ne bi objele, če ne bi vriskale od sreče, ko sem se pojavila na vratih, bi jih mogoče dala v dobre roke, pa naj se te roke zajebavajo z zoprnimi živalmi. Želim povedati, da med mano in mojima otrokoma nikoli ni bilo ljubezni. Vse je bil čisti interes. Pulili so me za lase in mežikali od zadovoljstva, ker so zavohali, da ne morejo živeti brez mene, jaz sem se vriskala od sreče, ker sem mislila, da sem trčila v esenco ljubezni«.

»Kakšen zajeb. In potem ... Čas beži in nenadoma na drugi strani mize zagledaš neznance, ki so se ustavili pri tebi na nedeljskem kosilu, ker mislijo, da morajo biti vljudni. Z možem poskušata po kosilu, medtem ko se hladi kava, začeti pogovor o kakršni koli temi. No, ti poveš stavke« - je nadaljevala Vedrana in poudarila: »Gostje jih ne slišijo. Ne sin ne hčerka ne vnuk. Ti ljudje ne govorijo, pošiljajo sporočila tistim, ki so jim pomembni. Ko bodo popili svojo kavo, bodo odšli iz mojega življenja z nasmehom na obrazu in hladom v očeh.«

»Ker imam raka, potrebujem tako malo ljudi, najmanj tiste, ki so mi najbližje. Ljubim samo svojega moža. Ni se spremenil. Žal mi je poroda, mislila sem, da bom rodila večno ljubezen. V nekaterih letih nihče od nas ni pameten. Biologija to smo mi« - je zapisala pisateljica, ki je znana po svojih neomajnih izjavah in priznala: 

»Potrebujem nekoga, čigar oči niso ledene, čigar roke niso mrzle, čigar glas ni poln lažne žalosti. In zato, če mi bo zdravnik na tem pregledu rekel, da vidi 'neke sence', ampak da bo vse v redu, mu bom rekla, naj ugasne žalostno trobento, ker ničesar ne obžalujem.

Nikogar nisem izgubila, nisem sama, moški, ki ga ljubim, je z menoj. Moje metastaze, če sploh bodo, me bodo pošteno ugriznile v srce. Za nekdanje lovce moje dojke polne mleka, se mi povsem je**. Rak mi je odnesel vrv, ki je priklenila srce, naj se moja otroka sama borita s svojimi viharji, že dolgo nisem njun kapitan.«.

Maja letos je hrvaška pisateljica in novinarka Vedrana Rudan objavila novico, da bo zaradi bolezni nehala pisati in se bo posvetila zdravljenju, saj se sooča z izgubo vida, zbolela pa je tudi za rakom.