Tarantino mami še ni odpustil

Med izobiljem talentov, s katerimi je bil obdarjen Quentin Tarantino, ni tudi sposobnosti odpuščanja. Zna pa filmar zato odlično gojiti zamero, saj mami Connie še po 46 letih ni odpustil posmehljivih besed na račun njegovega pisanja. »Ker si to rekla, od mene nikoli ne boš dobila niti centa, niti ko bom slaven pisatelj,« je Quentin kot 12-letni fantič zabrusil mami, ko je njegove mladostniške poskuse pisanja scenarijev označila za brezzvezno pisarijo, s katero se bo nehal ukvarjati in se namesto tega posvetil šoli. In očitno je Quentin vsako teh besed mislil smrtno resno, saj Connie v nasprotju s starši mnogih drugih zvezdnikov ne uživa v sadovih dela svojega sina, ki bi jo razvajal z razkošno vilo in luksuznimi počitnicami. Ne, Quentin je mož beseda, zato je bilo vse, kar je kdaj naredil za mamo, da jo je enkrat rešil iz težav z davčno upravo.

Prizadela ga je

Otroci so občutljive dušice, ki jih besede, sploh staršev, lahko krvavo zabolijo. In če se v otroku skriva še občutljivi umetnik, so kritike na račun njegovih poskusov ustvarjanja lahko hitro preveč in jih nosi s seboj tudi še kot odrasla oseba. Zato Tarantino še do danes ni pozabil materine graje, ker je v šoli namesto običajnega in zapovedanega šolskega dela raje pisal in čečkal v svoje zvežčiče, ki jih je polnil z zgodbami in prvimi poskusi scenarijev. »V očeh učiteljev je bil to poskus uporništva,« je oskarjevec zavil v svoja fantovska leta in dodal, da je njegova mama že od začetka težko prenašala, da v šoli ni bil najboljši, najuspešnejši in najbolj hvaljeni učenec. »Nenehno me je karala in grajala zaradi pisanja scenarijev. In to med poukom in namesto domačih nalog. Med vsemi temi tiradami pa mi je enkrat vrgla naprej, da je te moje »male pisateljske kariere« konec. Da tega ne bo več prenašala. Kar je morda najbolj zbodlo, je bilo njeno omalovaževanje s pomanjševalnico, kot da je to, do česar že od mladih nog čuti neizmerno strast, nekaj povsem nepomembnega. »Njen sarkastični ton ..., tedaj sem ji odvrnil, da ko bom slaven pisatelj, od mene ne bo videla niti centa. Nobenih vil, kadilakov, počitnic za ljubo mamico. Ničesar ne dobiš zaradi teh besed!«
Svojo obljubo je držal, prepričan, da ima vsako dejanje posledice. »Pazljiv moraš biti, kako govoriš s svojim otrokom, tudi besede imajo posledice.«

Od filma h knjigam

Tarantino je danes težek dobrih sto milijonov evrov, zajeten del tega pa je zaslužil prav zaradi svojega pisateljskega daru, za katerega je že od nekdaj vedel, da ga ima, a mama vanj ni verjela. Kajti čeprav ni dvoma, da je eden največjih režiserjev svoje generacije, ni le režiser, pač pa tudi ali morda predvsem mojstrski pripovedovalec zgodb, le da teh v primerjavi s pisci ne ujame med platnice knjige, ampak jih prenese na veliko platno. Precej briljantno, saj sta mu ne nazadnje kriminalka Šund in vestern Django brez okovov prinesla oskarja za najboljši izvirni scenarij. Z njih pa je presedlal tudi že na knjige, saj je svoj film Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, ki ga je režiral in zanj napisal tudi scenarij, že spremenil tudi v knjigo. Morebiti dober uvod v izpolnitev njegove želje, da se tedaj, ko se bo poslovil od filma, posveti le še pisateljevanju.