Tega o pokojnem Jasminu Stavrosu zagotovo niste vedeli

Oboževalci priljubljenega splitskega glasbenika Jasmina Stavrosa žalujejo. Pevec, ki je v svoji bogati glasbeni karieri ustvaril številne hite in stal na odru z mnogimi znanimi obrazi, je v sredo zvečer izgubil bitko z zahrbtno boleznijo – kostnim rakom. V tednih, ko je ležal na bolniški postelji, se je večkrat javil in optimistično napovedoval vrnitev na odre. Žal je bila bolezen močnejša.

Jasmin je živel za glasbo. S svojim glasom naj bi razveseljeval in navduševal tudi v bolnišnici, ko je njegovo zdravje že pošteno šepalo.

V svojih zlatih letih je napolnil številne klube in dvorane po Balkanu, veljal je za balkanskega kralja zabave. Njegovi največji oboževalci, teh je mnogo tudi v Sloveniji, pa najbrž vedo, da njegovo rojstno ime ni bilo Jasmin, temveč Milo Vasić. Za preimenovanje se je odločil konec osemdesetih, v intervjujih pa je razkril, da je bila njegova mama zaradi tega zelo žalostna in da ji je to strlo srce. Nikoli ga ni klicala po imenu Jasmin, zanjo je ostal Milo. Prijatelji pa so ga klicali Staki. Jasmin se je rodil v Splitu, a njegov oče je pravzaprav Romun.

Kot otrok si je želel postati nogometaš, a je njegov oče menil, da je to poklic brez perspektive, in je vztrajal, da postane glasbenik. V otroštvu je igral klavir, ki pa ga ni maral, v najstniških letih je začel igrati bobne. V New Yorku je končal akademijo džeza. Po končani akademiji se tja ni nikoli več vrnil, saj na tisto obdobje naj ne bi imel najlepših spominov.

Preden se je posvetil pevski karieri, je bil zelo uspešen bobnar. V osemdesetih letih je nastopal s številnimi jugoslovanskimi zvezdami. Leta 1986 je celo stopil na evrovizijski oder. Bil je del glasbene skupine Doris Dragović, ki je na Norveškem s pesmijo Željo moja zasedla 11. mesto.

Jasmin je imel z ženo Žarko dva sinova, Krešimirja in Mila. Januarja je v intervjuju za Slobodno Dalmacijo odkrito spregovoril o tem, da sta se z Žarko, ko sta se spoznala, nekaj let sestajala in bila prvič intimna šele po poroki. »Živela sva v čistosti in nisva spala skupaj pred poroko. Danes je to na žalost redkost,« je dejal.

Odkrito je spregovoril tudi o sinovi bolezni, vodenoglavosti. Povedal je, da so mu zdravniki z eksperimentom vstavili v glavo nekakšno pumpo, s pomočjo katere regulirajo vodo v možganih, da likvor izteka sam. »Z ženo sva veliko prejokala v teh letih. Ne vem več, koliko operacij je imel na glavi, niti se ne želim spominjati. Pomembno mi je, da oba sinova živita samostojno življenje. Srečen in zadovoljen sem, da sta stabilna, finančno neodvisna, da delata in se trudita.«