Težave na japonskem dvoru

Japonska kraljeva družina se spopada s krizo, ki si jo je pravzaprav povzročila sama. Prestol je namreč z zakonom, sprejetim leta 1947, dovoljeno zasesti le moškim potomcem vladarja, teh pa zelo hitro zmanjkuje oziroma jih je že zmanjkalo. Nekdanji cesar Akihito, ki je s položaja odstopil leta 2019 in vladanje predal aktualnemu cesarju Naruhitu, je še imel dva sinova, poleg Naruhita še štiri leta mlajšega Fumihita. A zdajšnji cesar ima le enega otroka, hčer Aiko, zato je bil za njegovega naslednika določen brat Fumihito. Za njim je na vrsti komaj 14-letni princ Hisahito, čeprav bi bili veliko primernejši njegovi starejši sestri, 29-letna princesa Mako in 26-letna princesa Kako, a sta žal ženski.



Da bi poskušali rešiti krizo z nasledstvom, bodo tako na Japonskem, ki je sicer ustavna monarhija, v kateri cesar nima posebnega vpliva na državniške posle in politiko, a je kljub temu zelo cenjen, ustanovili poseben odbor, ki bo moral pretehtati možnosti in sprejeti odločitev, kako naprej. V preteklosti so že večkrat načeli pogovor o tem, da bi tudi ženskam dovolili zasesti prestol, čemur pa konservativni predstavniki v vladajoči stranki močno nasprotujejo. »Glede na trenutno situacijo mislim, da je treba dati prednost moškim potomcem, moramo najti možnost, kako ohraniti obstoječi sistem, to bo najboljše za vse,« je v začetku leta dejal japonski premier Jošihide Suda.