Tito sploh ni bil Tito!

4. maja leta 1980 je v Ljubljani umrl Josip Broz Tito. Država se je tedaj ustavila in modri vlak z njegovimi posmrtnimi ostanki se je iz Ljubljane odpravil proti Beogradu, kjer so ga osmega maja pokopali v Hiši cvetja na Dedinju.

O Titu je bilo še za časa njegovega življenja in po smrti napisanih veliko knjig, kljub temu pa še vedno velja za eno najbolj skrivnostnih osebnosti 20. stoletja. Zato ni nenavadno, da o njem kroži nemalo mitov, legend in tudi teorij zarot.

Štiri najbolj pogoste za.bbc.com/serbian pojasnjuje srbski zgodovinar Predrag J. Marković.

Tito sploh ni bil Tito

Vsekakor prva na tem seznamu je teorija, da Socialistične federativne republike Jugoslavije sploh ni vodil on, temveč tuj agent.

In sicer sta glede tega v igri dve osebi: nekdanji avstro-ogrski agent ali ruski general Nikolaj Lebedev.

Pravi Tito naj bi umrl veliko pred njegovim nadomestkom, teoretiki zarot navajajo različne datume.

Zagovornik ene od teorij je bil tudi nekdanji Titov zdravnik Aleksandar Matunović. Ta v svoji knjigi Enigma Broz piše, da je imel Tito v torbici v barvi kačje kože, ki jo je vedno nosil s seboj dokumente, ki so razkrivali njegovo pravo identiteto. Torbica naj bi se zaklepala z majhno ključavnico.

Eden od članov komisije za urejanje Titove posmrtne zapuščine naj bi Matunoviću odkril, da je bila v torbici kopija dokumenta avstro-ogrskega vojnega ministrstva iz leta 1915. Šlo naj bi za spisek avstrijskih oficirjev, podoficirjev in vojakov, ki so umrli v bitki v Galiciji, na seznamu je bilo tudi ime Josip Franjo Broz.

Marković te teorije zavrača in dodaja, da obstaja veliko več dokazov o resničnem poreklu Tita. Navaja, da obstajajo še druge teorije zarote o poreklu Borza: od tega, da je bil poljski žid, Rus, Avstrijec, ruski Nemec, Čeh, Madžar …, ki pa jih je na podlagi zgodovinskih virov in pričevanj mogoče zavreči.

Odlično je igral klavir

Vsaka od teorij zarot, ki trdijo, da Tito ni bil Tito ponuja svoje dokaze in zgodbice. Ena od njih vključuje pričevanje Američana Mariana Johna Markula.

Ta se je leta 1955. pripovedoval, da se je skupaj z agenti FBI-ja sestal s Titom in je kasneje dejal, da je bilo povsem jasno, da je ruski agent.

Markul naj bi Jugoslavijo obiskal leta 1953 in dvakrat govoril s Titom. Tedaj je opazil dvoje: sogovornik je imel vseh deset prstov, glede na njegove besede pravi Tito ni imel sredinca na levi roki.

Prav tako mu je padlo v oči, dejstvo, da je bil Tito zelo izobražen in da je odlično igral klavir, kar nikakor ni sovpadalo s tistim, kar je Markul prej vedel o njem.

»Pravega Tita« naj bi spoznal leta 1928 v tedanji kraljevini Jugoslaviji, se z njim srečal v Parizu v sredini tridesetih let.

Ob zadnjem srečanju je opazil še, da ima Tito blago ruski naglas in mehkejši glas od človeka, ki ga je srečal prej.

Z njegovim naglasom so se pozabavali celo agentje službe CIA, ki so fonetično analizirali jezik, ki ga je govoril. V njihovih dokumentih piše, da je Tito govoril srbohrvaški jezik z blagim ruskim ali poljskim naglasom.

Marković tudi te argumente zavrača.

»Temeljijo na predsodkih, da nekdo iz vasi ne bi mogel igrati klavirja in da Tito ni dobro govoril jezika. To so slabi argumenti, vsi otroci iz regije so ne naučili marsičesa, glede naglasa pa je treba vedeti, da je bila Titov materni jezik slovenščina in je zaradi nepoznavanja hrvaščine moral celo dvakrat v prvi razred.«

Več kot 75 atentatov nanj

Tito je bil trn v peti mnogih, če gre verjeti vsem teorijam o atentatih nanj.  V knjigi Zarote in atentati na Tita avtor Marijan F. Kranjc, piše, da je bilo kar 75 poskusov umora dosmrtnega predsednika Jugoslavije.

Načini so bili najrazličnejši, še navaja: enkrat se je v njegov avtomobil zaletel v tramvaj, poskus uboja naj bi se zgodil med njegovo operacijo slepega črevesa, tedaj naj bi ruski agent kirurge skušal prepričati, naj ga ubijejo z okuženimi instrumenti.

Atentatorji naj bi bili tudi ljudje, ki so bili Titu blizu, še piše v knjigi, denimo njegov osebni stražar Branko Rudić, ta naj bi v Dubrovniku trikrat ustrelil Tita, ki je na srečo nosil zaščitni jopič.

Marković to teorijo zavrača in pravi, da previdna ter učinkovita varnostna služba nikoli ne bi dopustila, da bi se kateri od morebitnih atentatorjev tako približal Titu.

Tito je bil nezakonski sin Winstona Churchilla

Teorijo o britanskem poreklu Tita je osnoval oče Tadej menih, ki so ga mnogi imeli za vidca in svečenika.

V enem od govorov je dejal, da se mu je izpovedal človek, ki ga je obsedel zli duh in ta mu je zaupal, da je človek, ki naj bi bil Tito sin Churchilla in hebrejske prostitutke. Zato naj bo Churchill zakonitega sina Rudolpha poslal na obisk k njemu, da bi se brata spoznala.

Teorijo sta zavrnila tako Marković kot januarja 2020 umrli Paul Addisson z univerze Edinburg. Strinjala sta se, da  je neutemeljena in zanjo ne obstaja prav nobenega dokaza.