To je princesa, ki je postavila dolžnost pred ljubeznijo

Japonska princesa Akiko se v nasprotju z večino sorodnic ni odločila za poroko, ampak bo raje ostala na dvoru. Ker tamkajšnjim princesam močno primanjkuje ustreznih snubcev, torej plemičev, se dekleta, ki ne želijo vse življenje preživeti kot device, poročajo z običajnimi smrtniki, zaradi česar se morajo odreči svojemu plemiškemu nazivu, statusu in denarju.

A Akiko, ki je decembra lani dopolnila 40 let, je že pred več kot desetletjem spoznala, da je njeno poslanstvo služiti svojemu narodu. K temu je veliko pripomogla njena 99-letna babica, še več pa princesin oče, zdaj že pokojni princ Tomohito, ki ji je pojasnil, da cesarska družina na svetu ni zato, da bi uživala v bogastvu, temveč da bi se »povezala z ljudmi in izpolnila njihove želje«.

Vso težo vloge vladajoče družine in s tem tudi svojo pa je začutila leta 2011, ko je med praznovanjem novega leta videla, kako zelo priljubljen je bil med ljudmi takratni cesar Akihito. »Slišala sem huronske vzklike in povsod naokoli so bile zastave z vzhajajočim soncem. Ob Akihitovem govoru je veliko ljudi zajokalo in takrat sem se zavedela, da ljudje resnično računajo na nas. Tako ali drugače,« je dejala princesa.

Akiko je na prestižni univerzi v Oxfordu študirala japonske študije, kot edino študentko iz dežele vzhajajočega sonca pa so jo tako kolegi kot profesorji pogosto in radi spraševali o njeni domovini. Takrat se je odločila, da bo njeno poslanstvo širiti znanje o Japonski, njeni kulturi in tradiciji doma in po svetu.

Vso težo vloge vladajoče družine in s tem tudi svojo je začutila leta 2011, ko je med praznovanjem novega leta videla, kako zelo priljubljen je bil med ljudmi takratni cesar Akihito. FOTO: Issei Kato/Reuters

Ustanovila je organizacijo, ki pomaga otrokom spoznavati kulturno dediščino, redno organizirajo delavnice, na katerih lahko mladi in tisti nekoliko starejši spoznavajo tradicionalne recepte, umetnost, literaturo in običaje, ki počasi že tonejo v pozabo.