Tragična zgodba pevke Tajči

Dom Tatjane Matejaš Cameron-Tajči so od leta 1991 Združene države Amerike, kjer je s pokojnim možem ustvarila družino, se pa rada vrača v rodno Hrvaško. 

Ljubezen do domovine je privzgojila tudi sinovom, ki so pred nedavnim zaprosili za tamkajšnje državljanstvo.

Med zadnjim obiskom se je odzvala povabilu organizatorjev Zagrebškega festivala in prišla, kot je zapisala na instagramu, na mesto, kjer se je vse začelo.

V 90. je bila Tajči ena največjih ikon glasbene scene bivše Jugoslavije, leta 1990 je državo zastopala na tekmovanju za pesem Evrovizije in zapela še mnogo lepih hitov. 

Uspeh je doživela stara 19 let, na vrhuncu kariere je bila, ko jih je štela 21.

»Z glasbo se ukvarjam od četrtega leta, to ni bil uspeh čez noč. Pri 17-ih sem s pesmijo Noč kristala zmagala na Zagrebškem festivalu, nenadoma sem bila povsod, kar je bila logična posledica vsega mojega vloženega truda, moj cilj je bil ustvarjati nekaj lepega.

A kot mlado dekle nisem bila pripravljena na takšno slavo, na tak uspeh. 

To ni bila nadzorovana slava, nisem imela orodij in ne podpore, ki bi mi pri vsem, kar je prišlo zraven, pomagala,« je zaupala kasneje v enem od pogovorov in dejala, da ji ni žal, da je odšla iz tega sveta.

»Bilo je težko, odšla sem, ker nisem več funkcionirala, nisem bila več sposobna biti čustveno, mentalno in duhovno zdrava,« je še dodala in se spominjala, da se tedaj ni govorilo o bulimiji, tesnobi in depresiji, temveč so ji drugi očitali, da je lena in nehvaležna.

»Kot družba nismo bili dovolj ozaveščeni o mentalnih težavah. Na določeni točki sem hotela, da se vse preneha. Imela sem težke, samomorilne misli in vedela sem, da sta samo dve rešitvi: ali oditi ali pasti v drogo.

Družina me je podprla pri odločitvi, da grem v New York in mi dejala, da se vedno lahko vrnem. To mi je dalo pogum, da sem odšla.«

Po petih letih v New Yorku se je preselila v Los Angeles, kjer je spoznala moža Matthewa, z njim je bila poročena 17 let in ima tri sinove.

Matthew je leta 2017 star 47 let umrl za nekadilskim pljučnim rakom, to je bila za pevko težka preizkušnja:

»Ko sem izvedela, da je bolan, je bilo hudo. Za kostnim rakom je leta 2006 zbolel tudi moj oče. Od diagnoze pa do zadnjega slovesa je pri obeh minilo devet mesecev.«

Depresija jo je mučila od 17. leta, je še pripovedovala v podkastu Bravo! in na vprašanje novinarke, ali je med zdravljenjem govorila tudi o izkušnji s spolno zlorabo, povedala:

»Da, moja depresija … zdraviti sem jo začela šele tik pred resnim zlomom.

Po očetovi smrti leta sem se začela zdraviti, a potrebovala sem nekaj let, da sem spoznala, da mora tisto, kar se mi je zgodilo, na plano.

To je bil in je še vedno tabu, ženske o tem ne govorimo, ne želimo si priznati, da se nam je to zgodilo. Ne vemo, ali se je to zgodilo, ali smo to iskale ali je morda celo normalno,« njene besede povzema stil.kurir.rs.

»Do mene je prišla ženska, me prijela za roke, me objela in zašepetala sem ji: »Pri 17. sem bila posiljena. Tega nisem prej nikomur povedala. Ti si prva.«

Dejala je, da je osebi, ki jo je prizadela, odpustila hitreje kot sebi, saj ni imela orodja, da bi se spopadala z vsemi posledicami. Izkušnjo je potisnila globoko vase. Odločila se je, da ne bo povedla nikomur, niti mami. Ker bi ji, je prepričana pevka, počilo srce. 

Posiljevalca ni nikoli prijavila. »Ni imena, sploh ni pomembno, preteklo je že veliko časa. Sploh ne vem, ali je še živ.«