Trpel, ker je bil najrevnejši sultan na svetu

Jamalul Kiram III. je bil dolgoletni sultan sultanata Sulu, ki zaobjema istoimenski arhipelag med Filipini in Indonezijo. Umrl je leta 2013. Za časa svojega življenja je znal večkrat izjaviti, da je najrevnejši monarh na svetu! To ga je še kako glodalo.
Ravno zato je par mesecev pred smrtjo, pri 75 letih, zbobnal skupaj nekaj svojih gverilcev ter jih poslal na indonezijski otok Borneo. Tik pred smrtjo mu je namreč šinilo v glavo, da bi lahko popravil krivico, ki se njegovi družini in ljudstvu godi že stoletja. V malezijsko pokrajino Sabah je napotil 200 vojakov z jasnim ciljem, ponovno zavzeti ozemlje, ki so mu nekoč vladali njegovi predniki.

Sultan se vse do svoje smrti ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je njegov sultanat precej starejši od Filipinov in Malezije, da je štiri stoletja vladal nad obsežnim in bogatim območjem, med drugim nad pokrajino Sabah, in da je danes samo še nepomembna pika na svetovnem zemljevidu. Ni in ni se mogel sprijazniti s tem, da so njegovi predniki že leta 1658 suverenost nad delom Sabaha predali brunejskemu sultanu v zameno za pomoč pri odganjanju sovražnih in tujih napadalcev, ter da so v naslednjih dveh stoletjih njegovi predniki prav tako sklenili še več drugih sporazumov, denimo z britanskim trgovskim podjetjem British Nort Borneo, ki je leta 1878 dokončno zakupil Sabah. Ko pa je leta 1963 Malezija naposled postala še neodvisna, je prebivalstvo Sabaha glasovalo večinsko za priključitev k tej. Zato Malezija še danes plačuje nekakšno letno najemnino oziroma nadomestilo družini Kiram, tako so se pač dogovorili. Za 74.000 kvadratnih kilometrov, torej za skoraj štiri Slovenije, plačuje resnično skromnih 5300 malezijskih ringgitov, to je 1270 ameriških dolarjev.

Donkihotovski sultan

Sabah je namreč velik kot Irska in resnično bogat z naravnimi viri, nafto, lesom, ribami in drugimi morskimi sadeži, diamanti in zlatom. Več kot razumljivo je, da Kiram III. tega ni mogel preboleti. Od njegovega ustoličenja sta on in njegova družina zato morala živeti skromno, v dvonadstropni hiši, ki ni prav nič izstopala od drugih. Nekoč vladarji obširnega ozemlja so zdaj po večini brezposelni in nespoštovani. Sultan je svoje dolžnosti opravljal vse do zadnjega, pa čeprav so mu ledvice že močno odpovedovale. »Jaz sem najrevnejši sultan na svetu!« je brez težav priznaval Kiram III. in kmalu je moral priznati tudi poraz svoje vojske, ki je izgubila 60 mož že na začetku brezglavega pohoda na izgubljeni Sabah. To je bil labodji spev in neuradno slovo Kirama III. Umrl je le nekaj mesecev pozneje.

A to sploh ni bil njegov prvi takšen poskus. Že leta 1993 je zagrozil, da bo vodil džihad (sveto vojno) za povrnitev in zaščito Sabaha, če mu Malezija ne bo izplačala 10 milijard dolarjev. Plačala mu ni, zaradi česar je zarožljalo orožje, Kiram pa se jih je zatem pošteno naposlušal, tako od melezijske kot tudi od matične filipinske vlade.

Jamalul Kiram III. je živel z dvema ženama in imel osem otrok. Njegov naslednik naj bi postal njegov mlajši brat Esmail Kiram II., ki ga je pri njegovih donkihotovskih osvajalskih težnjah nepretrgoma podpiral. Pa ni šlo tako zlahka, saj se je namreč po smrti dolgoletnega sultana razplamtel boj za njegovo nasledstvo. Nasilje med frakcijami znotraj velike družine je najrevnejšo kraljevo družino na svetu ponovno pahnilo na prve časopisne strani. Družine Kiram iz Maimbunga že zdavnaj nihče ne jemlje več resno.