NEZAKONSKA HČI
Tudi če ne bi bil kralj, bi hotela, da jo prizna za hčer
Spregovorila je nezakonska hči nekdanjega belgijskega kralja, Sedem let se je borila, da je priznal očetovstvo,
Odpri galerijo
Delphine Boel je imela kot deklica redne stike z Albertom, nato je bilo čez noč vsega konec. FOTO: Guliver/getty Images
Dolgih sedem let se je Delphine Boel na sodišču borila, da bi dokazala, da je njen oče nekdanji belgijski kralj Albert II., ter se ob tem srečevala z očitki, da si tako zelo želi, da bi jo plemič priznal kot otroka, ker bi se rada polastila njegovega premoženja in dobila plemiški naziv tudi sama. Zdaj, ko je vsega konec in je potrjeno, da je kraljeva hči, se je 52-letna umetnica odločila, da spregovori o svoji izkušnji ter o tem, kako so zlobni jeziki prizadeli ne le njo, temveč tudi njena otroka.
Poudarila je, da bi želela, da jo oče prizna, četudi ne bi bil kralj, temveč povsem navaden državljan, lahko tudi kriminalec. To ji je povsem vseeno, želela je le, da človek, ki je prispeval polovico njenega genskega zapisa, svojo vlogo pri njenem spočetju tudi prizna. Kralj Albert II. je to končno storil januarja, ko je dobil rezultate genskega testa, ki mu ga je odredilo sodišče. Sprva se je z vsemi štirimi branil, a sodišče je bilo nepopustljivo. Da je vztrajala, je, vsem neprijetnostim navkljub, vesela tudi Delphine.
»Končno so me začeli jemati resno, to je še posebno veliko olajšanje. Prej sem bila norica, ki misli, da je kraljeva hči. Moja otroka so vrstniki denimo spraševali, ali je v moji glavi vse v redu, in zanju je bilo to izredno težko, saj sta bila v najbolj občutljivih letih, ko se je to vse začelo, mlajša jih je imela pet, starejši devet,« je dejala Delphine, ki je kot polsestra kralja Philippeja, princese Astrid in princa Laurenta zdaj po njegovi smrti upravičena do deleža Albertovega premoženja, prav tako je čez noč postala 15. v vrsti za belgijski prestol.
Delphine je sicer rezultat kar 18 let trajajoče afere med Albertom, ki je leta 2013 odstopil in prestol predal sinu, ter belgijske aristokratke Sybille de Selys Longchamps. Vse skupaj se je začelo leta 1966, ko Albert še ni bil kralj, je pa že bil poročen, takrat z italijansko bogatašinjo Donno Paolo Ruffo di Calabria, s katero sta si večno zvestobo obljubila sedem let prej. Večino zakona sta sicer živela vsaksebi, saj se Paola nikakor ni mogla privaditi življenju v Belgiji, ki se ji je zdela veliko prehladna in deževna. Albert si je tako čas krajšal z drugimi ženskami in leta 1968 se je rodila Delphine. Njeni starši so ljubimkali še 16 let in menda je bil Albert dober oče, četudi je uradno ni hotel priznati za svojega otroka.
»Res nisem vsak dan sedela v njegovem naročju, niti videla ga nisem vsak dan, a vedno mi je bil na razpolago, poklicala sem ga lahko kadar koli,« pravi Delphine, ki je najmlajša od Albertovih otrok, v stikih sta ostala tudi še, ko je odrasla. Vedno ji je čestital za rojstni dan, ji prinesel ali poslal darilo, nato pa se je čez noč vse končalo, ko je izšla neuradna biografija kraljice Paole, v kateri je avtor namigoval na Albertovo afero, rezultat katere je bil tudi nezakonski otrok. Kralj je takrat priznal, da je knjiga močno razburila njegovo družino, in s Paolo sta komaj prebrodila hudo krizo v zakonu, nikdar pa ni omenil, ali namigi o nezakonskem otroku tudi držijo, o vsem skupaj je molčala tudi palača.
»To je najbolj bolelo. Nenadoma nisem bila več njegova hči. Brez pojasnila, brez slovesa. Pretrgal je stike, in to je bilo to. Nato sem nekega dne klicala v palačo, ker je mama potrebovala pomoč, saj so ji na vsakem koraku sledili novinarji, in takrat mi je Albert zabrusil, da nisem njegova hči,« pravi Delphine, ki se je v tistem trenutku odločila, da bo dokazala, da to ne drži.
Delphine je priznala, da sta zaradi njene bitke trpela tudi njena otroka. FOTO: Wikipedia
Poudarila je, da bi želela, da jo oče prizna, četudi ne bi bil kralj, temveč povsem navaden državljan, lahko tudi kriminalec. To ji je povsem vseeno, želela je le, da človek, ki je prispeval polovico njenega genskega zapisa, svojo vlogo pri njenem spočetju tudi prizna. Kralj Albert II. je to končno storil januarja, ko je dobil rezultate genskega testa, ki mu ga je odredilo sodišče. Sprva se je z vsemi štirimi branil, a sodišče je bilo nepopustljivo. Da je vztrajala, je, vsem neprijetnostim navkljub, vesela tudi Delphine.
Prevaral italijansko ženo
»Končno so me začeli jemati resno, to je še posebno veliko olajšanje. Prej sem bila norica, ki misli, da je kraljeva hči. Moja otroka so vrstniki denimo spraševali, ali je v moji glavi vse v redu, in zanju je bilo to izredno težko, saj sta bila v najbolj občutljivih letih, ko se je to vse začelo, mlajša jih je imela pet, starejši devet,« je dejala Delphine, ki je kot polsestra kralja Philippeja, princese Astrid in princa Laurenta zdaj po njegovi smrti upravičena do deleža Albertovega premoženja, prav tako je čez noč postala 15. v vrsti za belgijski prestol.
Z njeno mamo je ljubimkal dolgih 18 let. FOTO: Laurent Dubrule/Reuters
Delphine je sicer rezultat kar 18 let trajajoče afere med Albertom, ki je leta 2013 odstopil in prestol predal sinu, ter belgijske aristokratke Sybille de Selys Longchamps. Vse skupaj se je začelo leta 1966, ko Albert še ni bil kralj, je pa že bil poročen, takrat z italijansko bogatašinjo Donno Paolo Ruffo di Calabria, s katero sta si večno zvestobo obljubila sedem let prej. Večino zakona sta sicer živela vsaksebi, saj se Paola nikakor ni mogla privaditi življenju v Belgiji, ki se ji je zdela veliko prehladna in deževna. Albert si je tako čas krajšal z drugimi ženskami in leta 1968 se je rodila Delphine. Njeni starši so ljubimkali še 16 let in menda je bil Albert dober oče, četudi je uradno ni hotel priznati za svojega otroka.
Odstopil zaradi zdravjaKralj Albert II. je julija 2013 vladanje predal starejšemu sinu Philippeju, z zamislijo o odstopu pa se je poigraval že leta pred tem. A vsakič, ko je željo omenil premierju, ga je ta prosil, naj še malce premisli. Enaindvajsetega julija 2013 je bilo premišljevanja konec in Albert je javno oznanil, da iz zdravstvenih razlogov odstopa s položaja. Kakšni so bili ti razlogi, ni znano.
»Res nisem vsak dan sedela v njegovem naročju, niti videla ga nisem vsak dan, a vedno mi je bil na razpolago, poklicala sem ga lahko kadar koli,« pravi Delphine, ki je najmlajša od Albertovih otrok, v stikih sta ostala tudi še, ko je odrasla. Vedno ji je čestital za rojstni dan, ji prinesel ali poslal darilo, nato pa se je čez noč vse končalo, ko je izšla neuradna biografija kraljice Paole, v kateri je avtor namigoval na Albertovo afero, rezultat katere je bil tudi nezakonski otrok. Kralj je takrat priznal, da je knjiga močno razburila njegovo družino, in s Paolo sta komaj prebrodila hudo krizo v zakonu, nikdar pa ni omenil, ali namigi o nezakonskem otroku tudi držijo, o vsem skupaj je molčala tudi palača.
Končno so me začeli jemati resno, to je še posebno veliko olajšanje. Prej sem bila norica, ki misli, da je kraljeva hči.
»To je najbolj bolelo. Nenadoma nisem bila več njegova hči. Brez pojasnila, brez slovesa. Pretrgal je stike, in to je bilo to. Nato sem nekega dne klicala v palačo, ker je mama potrebovala pomoč, saj so ji na vsakem koraku sledili novinarji, in takrat mi je Albert zabrusil, da nisem njegova hči,« pravi Delphine, ki se je v tistem trenutku odločila, da bo dokazala, da to ne drži.
