Umrla je igralka Pat Hitchcock

Ob njegovih filmih je ljudi obhajal srh, koža se jim je ježila, drgetali so od strahu, napetosti in pričakovanja. Alfred Hitchcock je nedvomno bil mojster grozljivk in suspenza, a ko so ugasnile kamere, je doma verjel v pogovor in razlago. Svoje edinke Pat, ki se mu je rodila iz polstoletne ljubezni z Almo, ni zastraševal, karal ali kaznoval, ko je kaj ušpičila. »Moj oče ni verjel v kazni. Ko sem kaj storila narobe, se je o tem poskušal pogovoriti. A včasih si želim, da bi tudi dvignil glas in se drl,« je o svojem genialnem očetu dejala Pat, ki pa je zdaj, stara 93 let, šla tja, kjer so že njeni starši. Umrla je na svojem domu, novico o smrti pa je tudi že potrdila njena hči Katie O'Connell-Fiala. A čeprav je umrla, vse zgodbe vendar niso odšle z njo. Nekaj jih je ujela v biografski knjigi o svoji mami Alma Hitchcock: The Woman Behind the Man, v kateri je popisala odnos svojih staršev, svoje sledi pa je pustila tudi na filmu, celo v nekaterih očetovih, a žal ne toliko, kot bi sama želela. »Moj oče žal ni verjel v nepotizem. Če bi, bi igrala v precej več filmih.«

Iskal popolne igralce

Skoraj odkar se je Pat 7. julija 1928 rodila, je vedela, da si želi igrati. Kako tudi ne, ko pa je bila s filmom obkrožena! »Mislim, da mami nikoli niso pripisali dovolj zaslug za vse, kar je naredila. Na začetku je pisala scenarije, kar je postalo stalnica, da je nato ves čas delala in sodelovala z očetom,« je Pat dejala o domači dinamiki, ki je očitno tudi njo vsrkala vase, le da je ona svoje prve korake, povezane z igralstvom, naredila na gledaliških deskah.


Nato pa tudi ona pristala pred filmskimi kamerami. V morda najbolj razvpitem filmu svojega očeta, v srhljivki Psiho, je odigrala vlogo sodelavke Caroline, ki je glavni ženski vlogi Marion Crane ponudila svoja pomirjevala. V Tujcih na vlaku je igrala Barbaro Morton, sestro lika Anne Morton, v seriji Alfred Hitchcock Presents, ki se je na malih ekranih vrtela med 1955. in 1960., pa so jo uporabili vselej, ko so potrebovali nekoga, ki bi upodobil lik služkinje z angleškim naglasom. Čeprav so se z družino iz Anglije že 1939. preselili v Los Angeles, je Pat bila in ostala angleško dekle. »Kot angleško deklico so me tudi vzgajali,« je povedala in še kratko orisala svoje otroštvo. »Z očetom sva si bila zelo blizu. Ob sobotah sva šla v mesto, na kosilo in po trgovinah. Ob nedeljah pa me je vozil v cerkev, vse dokler nisem dobila vozniškega izpita. Tedaj sva zamenjala vlogi in sem ga vozila jaz.«


Naj si je bila s slavnim očetom še tako blizu, to ni tudi pomenilo, da je avtomatično dobivala vloge v njegovih filmskih stvaritvah. »Žal ni bil za nepotizem. V svoje filme je dal le tiste ljudi, za katere je bil prepričan, da so popolni za določeno vlogo. Vedno je igralce prilagodil svoji zgodbi, nikoli obratno. Včasih sem sicer poskušala namigniti njegovi pomočnici, da si želim vlogo, naj me potisne naprej, a tako nisem prišla prav daleč. Kajti četudi mu je navrgla moje ime, je ničkolikokrat zgolj odvrnil, da nisem prava za vlogo. In to je bilo konec pogovora.« In kot ni imela nikakršnih posebnih privilegijev na avdicijah, če je sploh prišla do njih, tako oče z njo ni ravnal nič drugače niti tedaj, ko je vendar dobila vlogo. »Z menoj je ravnal kot z vsakim drugim igralcem. Pogovorila in razčlenila sva vlogo, nato sem morala igrati. Nisva trenirala ali poskušala najrazličnejših pristopov.«


Zaigrala je v nekaj očetovih filmih in se pojavila v filmih ter televizijskih serijah, kot so The Case of Thomas Pyke, Deset zapovedi, Suspense, Suspicion, My Little Margie, Matinee Theatre in The Life of Riley, nekaj malega tudi še pozneje v 70. letih, a se je po rojstvu treh hčera, ki so prišle na svet v zakonu z Josephom E. O'Connellom Jr., od igre v veliki meri poslovila.