Ustvarjal kolaže umorjenih žensk

V desetletjih, ki jih je posvetila sedmi umetnosti, je v filmu dosegla skoraj vse. Diane Keaton se namreč lahko pohvali z zavidljivim naborom nominacij za praktično vse nagrade filmske srenje, domov pa je odnesla nagrado bafta, zlati globus in najodličnejšega oskarja. A medtem ko je sama okušala prenekatere sladkosti življenja, pot njenega mlajšega brata Johna Randolpha Halla skoraj ne bi mogla biti bolj drugačna.

»Od otroštva živi na drugi strani normalnosti,« je zvezdnica dejala o bratu, ki so mu zdravniki diagnosticirali kup duševnih motenj, od shizofrenije in bipolarne motnje do v zrelejših letih demence. A čeprav so si njegovo vedenje, ki je odstopalo od običajnih standardov, razlagali zdaj tako, zdaj nekoliko drugače, nobena njihova ocena nikoli ni bila dokončna in povsem določna. »Leta so ga merili in ocenjevali, a v resnici nikoli niso ugotovili ničesar,« je dejala igralka, ki se je odločila, da svojemu bratu pride do dna kar sama. »Želim si raziskati skrivnost, ki je moj brat.« Zato je poprijela za pisalo in spisala spomine na njun skupni čas.

Stara je bila dve leti, ko je postala starejša sestrica. A čeprav je bila na mlajšega brata Johna od prvega dne navezana in sta si bila blizu, se ji je kljub sestrski ljubezni zdel nekoliko čudaški, sploh njegovi strahovi, s katerimi se je spopadal skoraj od dne, ko je spregovoril. »Ni mi bilo jasno, zakaj stalno in za vsako reč joče. Spraševala sem se, zakaj se boji zunanjih prostorov. Preprosto čuden je bil!«

Podobno so na sina gledali starši, a so skrbi raje pometli pod preprogo, o strokovni pomoči zanj niti razmišljali niso. »V tistih časih se o duševnih težavah ni veliko govorilo, za očeta pa je bila že misel na terapijo nekoliko zastrašujoča.« Na vrata psihiatra so potrkali šele, ko se je zaradi vojne v Vietnamu začel vpoklic mladih moških. Zdravnik je očitno odkril dovolj, da Johnu zaradi zdravstvenih težav ni bilo treba v vojno.

Diane je bila komaj v poznih najstniških letih, ko je že začela graditi igralsko kariero. A to zasledovanje sanj je pomenilo, da je bila vse manj doma, posledično pa so se rahljale tudi njene vezi z bratom. »Mislim, da ga ni brata ali sestre, na katerega ne bi vplivalo, če bi njegova sestra postajala slavna in vse bolj prepoznavna. Jaz si tega gotovo ne bi želela zase, ne bi želela sestre, kakršna sem jaz. Nikomur namreč ni všeč, če ga nenehno primerjajo s kom drugim,« v knjigi razmišlja Diane, ki obžaluje, da ni bila bolj pozorna sestra, in morebiten negativen vpliv, ki ga je njena slava imela na Johna.

Zvezdničin brat je bil poročen. A ko ga je žena zapustila in je ostal sam v hiši, ki so jo kupili starši, je začel vse pogosteje nagibati steklenico in se zatekati v svoj domišljijski svet. »Odvisen sem od grozljivk in slasher filmov. Vsakič upam, da bom v njem videl kak še posebno nagnusen umor ženske,« je pisal sestri. A čeprav so jo bratove morilske fantazije vsekakor vznemirile, je vseeno ni skrbelo, da bi prestopil mejo in sam začel moriti. »O umorih je le pisal in ustvarjal morilske, krvave kolaže. A nikoli ne bi tega tudi storil, v sebi nima tega nagona,« je prepričana Keatonova.


Pred sedmimi leti so igralkinemu bratu diagnosticirali demenco, verjetno precej hudo, saj so ga morali hospitalizirati. Danes živi v zdravstveni ustanovi in ima na razpolago stalno oskrbo, vsako nedeljo pa ga obišče sestra. »Greva na sprehod, pojeva vaniljev sladoled, se pogovarja in odkrivava svet in drug drugega. Morda živi za zidovi, a občutek imam, da je v sebi prvič v življenju svoboden«.