V 80 letih dvakrat v karanteni
Tom Jones bo pel, dokler bo imel sapo. Pri 12 letih je bil zaradi tuberkuloze dve leti v samoizolaciji.
Odpri galerijo
Lani je v Stožicah prepeval tudi slovenskemu občinstvu. FOTO: Voranc Vogel
Že pred več kot desetletjem bi se lahko povsem zasluženo zleknil v naslanjač in v pokoju užival sadove svojega dela. Čeprav je Tom Jones v nedeljo slavil okroglih 80 let, valižanski pevec še nikakor ne načrtuje izpreči. Prepevati želi tako dolgo, dokler bo imel sapo, prepričan pa je tudi, da se v njem skriva še vsaj ena glasbena mega uspešnica, morda celo kalibra, kakršnega je bila pesem Sex Bomb ali Dalilah. »Peti želim še dolga leta. Vem, da je moj čas tu vse krajši, to pač pride z leti, a ne vem, kako dolgo ali kratko mi je še ostalo. Ta čas pa želim peti. Še vedno namreč imam svoj glas. In dokler ga imam, si želim vstati in peti ljudem,« je dejal slavljenec, zavedajoč se, da bi bilo njegove kariere že davno konec, ko ne bi bilo ljudi, ki ga radi poslušajo. »Ne bi se mogel izraziti, kot bi želel, če ne bi bilo ljudi, ki bi me poslušali.« In poslušajo ga starejše in mlajše generacije, saj je v skoraj šestih desetletjih na glasbeni sceni postal mojster prilagajanja in hoje s časom.
Čeprav to morda še ni bilo najbolj grozno, še bolj se mu je v spomine zažrlo tisto, ko je druge otroke med igro na ulici lahko le opazoval skozi okno, iz svoje sobice. »Lahko sem jih opazoval med igro, a se jim nisem smel pridružiti. Mahali so mi, pogovarjali smo se skozi okno, a družiti se nismo smeli. Precej podobno temu, kar otroci preživljajo zdaj.«
100
milijonov in več plošč je prodal v svoji karieri.
milijonov in več plošč je prodal v svoji karieri.
Ko pogleda svoje življenje, ne obžaluje ničesar. FOTO: Osebni Arhiv
Vitez glasbe
Mnogi se bojijo staranja. A ne tudi Jones, hvaležen za vse čudovite spomine, ki jih je ustvaril v svojih 80 letih. Vse pa se je, vsaj v okvirih glasbe, začelo 1965. z uspešnico It's Not Unusual. »Leta 1963 sem prišel v London s sanjami o hitu. In nato je prišla ta skladba, ki je spremenila vse. Povsem mi je spremenila v življenje.« Iz neznanega pevca, rudarjevega sina, se je namreč rodil glasbeni zvezdnik, ki je med svoje prijatelje prišteval velikane, kot je bil Elvis Presley, izdal je 40 studijskih albumov, osvojil zlati globus, leta 2006 pa ga je kraljica Elizabeta II. zaradi njegovega doprinosa h glasbi povzdignila v viteza. Nato je pred slabim desetletjem začaral še mlado generacijo, ko je zaplaval v sfere resničnostne televizije in postal eden izmed sodnikov priljubljenega glasbenega šova lova na talente The Voice. »Da doživiš 80 let in še vedno delaš to, v čemer uživaš, to je izjemno!« pravi glasbenik, ki, ko se ozre na svoje življenje, ničesar ne obžaluje.Kraljica Elizabeta II. ga je leta 2006 zaradi njegovega doprinosa h glasbi povzdignila v viteza.
Zaprt v hiši
Ko je prvič zapel skladbo It's Not Unusual, si verjetno v niti najbolj divjih sanjah ni mislil, kako korenito mu bo spremenila življenje. A podobno si verjetno nikoli ni mislil, da bo v svojem življenju kdaj v karanteni. Ne enkrat, ampak kar dvakrat! Kajti če je v teh dneh v samoizolaciji kot velik del sveta, je Jones tokrat že dobro vedel, kaj pomeni in kako je biti izoliran od drugih. Dveletno samoizolacijo je namreč prvič dal skozi kot 12-letni fantič, ko je bolehal za tuberkulozo. »Dve leti sem preživel v karanteni. Zaprt sem bil v hišo, nisem mogel ven. Prvo leto niti iz postelje nisem mogel – ob tem, da smo živeli v trinadstropni hiši, moja soba je bila v središčnem nadstropju, stranišče pa je bilo na vrtu!«Ne bi se mogel izraziti, kot bi želel, če ne bi bilo ljudi, ki bi me poslušali.
Čeprav to morda še ni bilo najbolj grozno, še bolj se mu je v spomine zažrlo tisto, ko je druge otroke med igro na ulici lahko le opazoval skozi okno, iz svoje sobice. »Lahko sem jih opazoval med igro, a se jim nisem smel pridružiti. Mahali so mi, pogovarjali smo se skozi okno, a družiti se nismo smeli. Precej podobno temu, kar otroci preživljajo zdaj.«
