V igralski šoli slačil študentke

Njegov igralski talent je neizpodbiten, kar lahko James Fanco dokaže z dvema zlatima globusoma, oskarjevsko nominacijo in nizom drugih priznanj filmske kritiške srenje. A svojega znanja ni želel zadržati le zase, temveč ga deliti z mlajšimi generacijami bodočih igralskih zvezd, zaradi česar je leta 2014 odprl vrata igralske šole.

Tu naj bi študenti v zameno za 300 ameriških dolarjev mesečne šolnine – in dodatna plačila posebnih tečajev – pridobivali novo znanje in spretnosti, hkrati pa imeli možnost, da se udeležujejo avdicij za filme, ki nastajajo pod okriljem Francove produkcijske hiše Rabbit Bandini. A vendar naj bi bila to le spretna in profesionalno zloščena pretveza.

Kajti medtem ko naj bi bilo vse našteto v resnici omogočeno moškim študentom igre, so za nadobudne igralke veljala drugačna pravila. Svojo moč in vpliv učitelja in uveljavljenega hollywoodskega igralca naj bi James namreč izkoriščal, da bi tako ali drugače zadovoljeval svoje spolne potrebe, zaradi česar sta proti njemu in njegovima poslovnima partnerjema Vincu Jolivettu in Jayu Davisu igralčevi nekdanji študentki vložili tožbo zaradi spolnega nadlegovanja, spolne diskriminacije na osnovi spola in prevare.

Zvezdnikova igralska šola Studio 4 je svoja vrata zaprla že predlani, leto pozneje pa se je prvič oglasila njena nekdanja učenka Sarah Tither-Kaplan, ki je zdaj podala še uradno tožbo in skupaj s Toni Gaal natančno orisala, kaj se je odvijalo za zaprtimi vrati učilnic.

»Profesor Franco in njegovi poslovni partnerji so se do študentk vedli neprimerno, spolno obarvano, ter izkoriščali svoj status učiteljev in vidnih osebnosti v zabavni industriji z navideznim ponujanjem vlog v filmskih projektih, pri čemer so študentke spreminjali v seksualne objekte,« piše v sodnih spisih.

Tither-Kaplanova je o igralski karieri sanjarila od rosnih let, od petega, morda šestega leta. Zato je z obema rokama zagrabila priložnost, da se šola pod izurjeno roko igralca Francovega kova. A hitro je spoznala, da se na tečajih od nje pričakuje precej nepričakovanega in povsem neprimernega vedenja, predvsem na dragih tečajih z znatnim doplačilom, kako čim bolje in čim bolj prepričljivo posneti seksualne prizore. A tu je šlo marsikaj čez mejo še sprejemljivega.


To, da je seksualne prizore Franco snemal, menda da lahko posneti material pozneje natančno pregleda, ob čemer so se morale pisno odpovedati vsem avtorskim pravicam posnetkov, je bilo šele začetek. »Za seksualne in gole prizore je iskal neizkušene igralke in jih silil v simulacijo seksa, pri čemer pa ni upošteval sprejetih standardov filmske industrije,« pravi Sarah, ki jo je Franco večkrat uporabil za snemanje eksplicitnih prizorov v nekaterih svojih neodvisnih filmih, od katerih pa jih večina sploh ni ugledala luči sveta.

Med temi tudi »posnetek orgije, med snemanjem katere nam je Franco z vagin odstranil plastično zaščito, ki je pri simulaciji seksa običajna in standardna praksa, ter na nas 'simuliral' oralni seks«. Na drugi strani pa Gaalova kljub želji, denimo, ni smela obiskovati tečaja o snemanju seksualnih scen, ker si je drznila oporekati nekaterim »učiteljskim prijemom«.

Nominirancu za oskarja je, denimo, vrgla pod nos, čemu je zaobšel standardno klavzulo snemanja tovrstnih intimnih scen, po kateri mora biti vpletenim v prizore do zadnje podrobnosti jasno – in črno na belem zapisano –, kaj vse se bo dogajalo med snemanja, opisan in orisan mora biti vsak še tako majhen gib, kdo bo vse prisoten na snemanju in kako bodo posnetki uporabljeni. Za vse to Jamesu ni bilo mar. Kot ga je menda razbesnelo, če je bilo kakšni študentki neprijetno odvreči oblačila ali snemati precej eksplicitne seksualne prizore. V tem primeru jih je, meni nič, tebi nič, izpisal iz tečaja in zamenjal z drugimi, bolj voljnimi.

Na obtožbe in tožbo se zvezdnik še ni odzval, je pa v njegovem imenu že spregovoril odvetnik Michael Plonsker, češ da smo vse te obtožbe slišali že pred enim letom, a so bile zavržene. »Franco se zato ne bo le branil, temveč od tožnic terjal tudi odškodnino zaradi blatenja.«