V kletki s pumo

Nekateri menijo, da je pisateljevanje samotno delo. In s tem bi vsekakor lahko soglašal hollywoodski težkokategornik Matthew McConaughey, ki se je za 52 dni umaknil v samoto puščave, kjer ni imel niti elektrike, kaj šele družbe sočloveka. In je zdaj, v iztekanju svojega abrahamskega leta, postregel s spomini na (dosedanje) življenje.

»Skoraj odkar znam pisati, pišem osebne dnevnike. Zapisoval sem vse, kar me je jezilo, vznemirilo, nasmejalo, spravilo v jok, zaradi česar nisem spal. Pred dvema letoma pa me je žena naposled spodbodla, naj vendar uresničim to, o čemer sem dolgo govoril. Da se usedem in grem skozi zapise, ki sem jih delal 36 let. In nastala je knjiga. O mojih uspehih in spodrsljajih, videnjih in doživetjih. O meni.«
 

Borec proti spolnemu nasilju

Ko je bral o svojem življenju, je uvidel rdečo nit. Da je tudi vse slabo in grdo, kar se mu je pripetilo, imelo neki namen, ki ga tedaj še ni znal razbrati. Da ga je prav vsaka izkušnja nečesa naučila, da je danes moški, kakršen je. Srečen in zadovoljen.

»Zadet s pejotlom sem se v kletki znašel s pumo, zaradi česar sem dobil 78 šivov. Zakrpal me je veterinar. Štirikrat sem padel z drevesa in dobil pretres možganov, trikrat na polno luno. Gol sem bobnal na tam-tame, dokler me ni aretirala policija. In sem se aretaciji upiral. Prijavil sem se na štiri univerze, tri so me sprejele. Nikoli nisem bil žrtev ali se tako počutil. Kup dokazov je, da se je svet zarotil k temu, da bom srečen,« je zapisal igralec, ki pa marsičesa v trenutku, ko je nekaj doživljal, verjetno ni mogel označiti za lepo. Prej grdo, da bi se zlahka vživel v vlogo žrtve. Prvič že pri 15 letih, ko je izgubil nedolžnost, četudi si tega tedaj ni želel ali v to privolil. »Ko sem prvič seksal, je bil to plod izsiljevanja. Prepričan sem bil, da bom zaradi seksa pred poroko šel v pekel. Danes le upam, da to ni res,« je zapisal, čeprav se v podrobnosti ni spustil. Kot tudi ni detajlno razdelal tistega dne pred 32 leti, ko jih je štel 18.

»Brez zavesti sem ležal v kombiju, ko me je zlorabil moški,« je zdaj prvič javno in črno na belem priznal, da je bil (očitno kar dvakrat) tarča spolne zlorabe. V luči česar je še precej bolj jasno, zakaj se postavni igralec tako zavzema proti spolnemu nasilju. Ne zgolj z besedami, tudi z dejanji, saj se je pred štirimi leti vključil v program teksaške univerze Sure Walk (Varna pot), v okviru česar je študente v večernih urah iz univerzitetnega kampusa prevažal do študentskih domov. In tako zagotavljal, da so tudi po temi varno prispeli domov.
 

Dovolj mu je bilo romanc

Leta 1993 se je z diplomo iz radia, televizije in filma odpravil za filmskimi sanjami. Ter se, tudi po zaslugi blond kodrov, zapeljivega nasmeha in izklesanega telesa, počasi uveljavil kot ultimativni junak romantičnih komedij. »To so lahkotni, zabavni filmi. In bilo mi je všeč, da sem ljudem lahko ponudil uro in pol brezskrbnosti, da so s filmi o fantu, ki lovi dekle svojih sanj, malce ubežali stresu vsakdana. Poleg tega so bili uspešni in sem s tem, da sem brez majice tekal pred filmskimi kamerami, lahko plačeval hišo na plaži.«

Nato pa je spoznal svojo bodočo ženo, brazilsko lepotico Camilo Alves, ki je spremenila vse. »Moje življenje je zaradi nje nenadoma postalo polnejše. Glasneje sem se smejal. Močneje ljubil. Se bolj zabaval. Se strastneje jezil. Vse je postalo – bolj in več. Le moj odnos do dela je bil mlačen. Bilo mi je vseeno, ali posnamem film danes, jutri ali čez eno leto.« Kar je bila budnica, da v filmih, kakršne je kot po tekočem traku nizal dobro desetletje, ne uživa več. In je čas za resnejše, bolj dramske vloge. Težava je bila le, da so ga v Hollywoodu videli le kot junaka romanc, v kakšni manj lahkotni vlogi si ga nihče niti zamisliti ni znal. »Odločil sem se, da bom delal, kar želim. In nikakor ne tega, česar si ne želim, ne glede na ceno.« In ta je bila, vsaj spočetka in z denarnega vidika, precejšnja. Zavrnil je namreč več vlog v romancah, najvišji ponujen honorar je bil kar 14 milijonov.


Tudi agent ga je svaril, da mu bo Hollywood, ko bo zavrnil eno ponudbo preveč, obrnil hrbet. In čas je mineval. Pol leta brez dela. Eno leto. 20 mesecev. Ko je vendar dobil vlogo odvetnika v trilerju Cena pravice. Za tem pa so se vloge, kot si jih je želel, začele kar vrstiti. Od filma Razkrito prek krimiserije Pravi detektiv do drame Klub zdravja Dallas, ki mu je za upodobitev z virusom HIV okuženega Teksašana Rona Woodroofa prinesla oskarja za glavno moško vlogo. »Zdaj nisem bil več le ultimativni junak romantičnih komedij. Nisem bil več goloprsi moški na plaži. Nenadoma se je ideja McConaugheyja v dramah Hollywooda zdela dobra.«