V Oliverjevi Veli Luki sedem dni tišine

V nedeljo zgodaj zjutraj je odjeknila vest, da se je v 71. letu starosti poslovil eden najuspešnejših in najbolj priljubljenih glasbenikov Oliver Dragojević. Onemeli niso le njegovi najbližji, ki so Dragojevićevo bitko z zahrbtno boleznijo spremljali dobro leto, ter njegovi glasbeni prijatelji od blizu in daleč, temveč vsa dežela. Zelo žalostno je vzdušje te dni v Splitu, kjer je Oliver preživel večino svojega življenja. Tam so se mu ljudje v nedeljo poklonili na še posebno ganljiv način. Napolnili so osrednji mestni trg in v en glas več kot eno uro prepevali njegove največje uspešnice. Vse se je začelo na pobudo skupine 13 žensk, sicer zborovskih pevk, ki so odkorakale na trg in začele prepevati. »Vedele smo in čutile, da moramo na ulico in se mu pokloniti. Ko smo prišle tja, ni bilo še nikogar, nato pa so začeli prihajati ljudje in začeli prepevati z nami,« je za Jutarnji list dejala predsednica zbora Iris Simonović, ki tudi sama ni mogla verjeti, da je njen zborček na koncu združil prek tisoč ljudi, ki so ubrano prepevali pesmi, zaradi katerih bo Oliver za vedno ostal v srcih mnogih.

Na ulice so se Splitčani znova odpravili včeraj, na dan, ki so ga razglasili za dan žalovanja, ter glasbeno legendo pospremili na zadnjo pot. Že ob 11. uri so se v Hrvaškem narodnem gledališču v Splitu, kjer je potekala komemoracija, zbrali sodelavci pokojnega Dragojevića, tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, premier Andrej Plenković, predsednik hrvaškega parlamenta Goran Jandroković ter nekaj ministrov, pa seveda Dragojevićevi prijatelji in družinski člani, ki so se od njega nato popoldne poslovili še v splitski cerkvi svetega Franje
.

Nekaj minut pred sedmo večerno uro so se oboževalci enega najbolj priljubljenih Dalmatincev nato zbrali na Trgu Franja Tuđmana, trgu, ki ne bi mogel biti bolj primeren za njegovo zadnjo pot skozi Split, kjer so ga v ponedeljek razglasili za častnega meščana. Tu je Dragojević leta 1967 nastopil na svojem prvem festivalu (in pogorel), nato pa se sedem let pozneje vrnil kot član skupine Batali, tokrat veliko bolj uspešno. In prav na tem trgu je Dragojević ljudem na mnogih koncertih predstavil tudi vse svoje največje uspešnice. Te so ga iz ust množice spremljale tudi včeraj na poti od omenjenega trga proti splitskemu pomolu svetega Nikole, od koder so ga s katamaranom odpeljali v Velo Luko, kjer je preživel otroštvo in kjer so ga danes popoldne tudi položili k večnemu počitku. Katamaran je priskrbela hrvaška vlada, Oliverja pa je na poti proti Korčuli v soju bakel in spremljavi siren spremljalo 500 ladij luške kapitanije, hrvaškega notranjega ministrstva in vojne mornarice.

»Na koncu je samo zaspal«

Oliverju Dragojeviću so raka na pljučih diagnosticirali lani in od takrat se je redko pojavljal v javnosti, večino časa je preživel na njemu tako ljubi Korčuli. Zanj je ves ta čas skrbela njegova žena Vesna, s katero sta bila poročena od leta 1974. Huda bolezen je hitro napredovala, a sam nikoli ni izgubil optimizma. »Ta bolezen zahteva čas in potrpljenje,« je dejal v začetku leta, ko je s sinom celo poskušal igrati tenis, a vse skupaj po njegovih besedah »ni bilo ničemur podobno«. Njegov sin Dino je po njegovi smrti dejal, da »se oče nikdar ni prenehal boriti, a bolezen je bila močnejša od njega«. »Ni se mučil, na koncu je samo zaspal,« je še dejal Dino, ki je skupaj z bratoma dvojčkoma in mamo Vesno zadnji mesec preživel ob očetu v splitski bolnišnici.