STRAN POTA
V seksualnem kultu je imela svojo sužnjo
Zaslovela je kot Chloe Sullivan, najboljša prijateljica mladega Supermana in drzna urednica šolskega časopisa v seriji Smallville.
Odpri galerijo
A namesto da bi Allsion Mack na tem temelju gradila filmsko prihodnost, so jo, menda ko je njena kariera zašla v slepo ulico, omrežile prepričljive besede samooklicanega guruja Keitha Ranierja ter vodje organizacije Nxivm, ki je uradno promovirala samopomoč in napredek žensk, v resnici pa se je pod bleščečo nalepko skrival seksualni kult, ki je članice nadziral z izsiljevanjem, stradanjem, odtegovanjem spanca ter jih kot živino tudi ožigosal.
Predlani je počilo. Na svetlo so namreč začele curljati grozljive podrobnosti organizacije, ki je mamila z obljubami osebnega razvoja, v resnici pa ženske nato potegnila v vrtinec spolne zlorabe, telesnega kaznovanja in poniževanja. Nekaj mesecev pozneje, skoraj pred natanko enim letom, pa so preiskovalci aretirali šest ključnih oseb kulta, med njimi vodjo Ranierja in igralko, ki je bila menda njegova desna roka. Zanj je novačila ženske, jih silila v seks z njim, pa tudi sama naj bi imela sužnjo, ki je morala storiti vse, kar ji je zaukazala gospodarica Allison. V nasprotnem primeru so sledili udarci in grožnje. »Nisem kriva,« je marca lani sveto zatrjevala Mackova, četudi je znak, ki so ga vžgali članicam kulta, sužnjam, govoril drugače. Sestavljen je namreč iz začetnic ustanovitelja in igralke kot njegove desne roke. »Bila je zelo zastrašujoča, stroga in kruta,« so jo opisale nekatere sužnje.
Mackova trdi, da je v zadnjem letu, ki ga je preživela v domačem zaporu, spoznala, da je bilo njeno početje zmotno, kaznivo, kruto. A hkrati naj bi za njenim nenadnim priznanjem krivde ležalo tudi to, da se je tako ognila hkratnemu sojenju z Ranierjem, ki
Grozljive podrobnosti
A tudi če je bila Alison spočetka le ena izmed članic Ranierjevega zasebnega harema, se je nato prigrebla do enega vodilnih položajev organizacije ter ženske z manipulacijo in izsiljevanjem spreminjala v spolne sužnje. Kar pa je, ko so preiskovalci kultu predlani prišli na sled in nekdanjo igralko aretirali, kategorično zanikala. Zdaj, tik pred izbiro porote, ki ji bo sodila, pa je obrnila ploščo in v joku in hlipanju priznala vse.
Sistem organizacije je slonel na tem, da so bile članice prepričane, da se jim bo zgodilo nekaj zelo hudega, če ne bodo ubogale.
Predlani je počilo. Na svetlo so namreč začele curljati grozljive podrobnosti organizacije, ki je mamila z obljubami osebnega razvoja, v resnici pa ženske nato potegnila v vrtinec spolne zlorabe, telesnega kaznovanja in poniževanja. Nekaj mesecev pozneje, skoraj pred natanko enim letom, pa so preiskovalci aretirali šest ključnih oseb kulta, med njimi vodjo Ranierja in igralko, ki je bila menda njegova desna roka. Zanj je novačila ženske, jih silila v seks z njim, pa tudi sama naj bi imela sužnjo, ki je morala storiti vse, kar ji je zaukazala gospodarica Allison. V nasprotnem primeru so sledili udarci in grožnje. »Nisem kriva,« je marca lani sveto zatrjevala Mackova, četudi je znak, ki so ga vžgali članicam kulta, sužnjam, govoril drugače. Sestavljen je namreč iz začetnic ustanovitelja in igralke kot njegove desne roke. »Bila je zelo zastrašujoča, stroga in kruta,« so jo opisale nekatere sužnje.
Dogovor s tožilcem?
»Sistem organizacije je slonel na tem, da so bile članice prepričane, da se jim bo zgodilo nekaj zelo hudega, če ne bodoubogale,« je pred sodiščem priznala Mackova, ki je v zadnjem hipu svoje zanikanje krivde spremenila v priznanje. »Zelo mi je žal, tako za mojo družino kot vse, ki so zaradi mene trpeli. Za svoja dejanja moram prevzeti odgovornost. Žal mi je za vlogo, ki sem jo igrala, in za vse žrtve. Bila sem članica skrivnega društva, ki ga je ustanovil Ranier, njegovo vlogo vodje sem prikrivala in skrivala. Vse sem storila, ker so me zavedli njegovi nauki. Vseskozi sem verjela, da želi pomagati ženskam. A živela sem v zmoti. Zdaj mi je jasno, da je to, kar smo počeli jaz in drugi, kriminalna dejavnost.«
Novačila je ženskeAllisonina glavna naloga, ki naj bi jo izjemno dobro opravljala, je bilo novačenje žensk za Ranierja. In če prepričevanje ni zaleglo, se je zatekla k izsiljevanju. Pridobila je obremenjujoče informacije, žgečkljivo slikovno gradivo, finančne podrobnosti (tudi z vdiranjem v njihovo elektronsko pošto in telefone) ter jih izkoristila kot prisilno sredstvo, da so žrtve storile, kar jim je bilo ukazano.
Mackova trdi, da je v zadnjem letu, ki ga je preživela v domačem zaporu, spoznala, da je bilo njeno početje zmotno, kaznivo, kruto. A hkrati naj bi za njenim nenadnim priznanjem krivde ležalo tudi to, da se je tako ognila hkratnemu sojenju z Ranierjem, ki
še vedno zanika krivdo, s tožilstvom pa naj bi – tako se vsaj šepeče – tudi sklenila dogovor. Kajti če ji je prej grozila dosmrtna ječa, bo za zapahi zdaj preživela do 15 ali največ 20 let. Kako dolgo zaporno kazen pa ji bo sodnik tudi v resnici določil, bo jasno 11. septembra.