JOSEPHINE BAKER
V spodnjem perilu prenašala sporočila
Prva temnopolta umetnica v pariškem Panteonu.
Odpri galerijo
Josephine Baker je v 20. letih iz ZDA zbežala v Evropo.
V sloviti pariški grobnici Panteon ležijo zgolj najpomembnejše osebnosti iz kulture, znanosti in politike, ki so sooblikovale francosko zgodovino. Med drugimi so tam svoj večni dom našli kemičarka Marie Curie, pisec Victor Hugo in filozof Voltaire. Zdaj pa se bo tej najbolj izbrani eliti kot prva temnopolta ženska in ena redkih tujk pridružila pevka in plesalka Josephine Baker, ki se je rodila v ZDA, a je zaradi rasne nestrpnosti v domovini sredi 20. let preteklega stoletja zbežala v Evropo.
»Amerike preprosto nisem več prenesla in sem bila ena prvih temnopoltih Američanov, ki smo se preselili v Pariz,« je razložila. Na pariških odrih je navdušila, sploh njen nastop leta 1927 je bil prava senzacija, kratko krilce iz umetnih banan pa je postalo simbol džeza in bučnih 20. let minulega stoletja. A pod krinko kabaretne plesalke je tičala revolucionarka, upornica in borka za boljši jutri.
Josephine se je med drugo svetovno vojno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju ter se pozneje borila proti rasizmu.
»Bila je umetnica, prva temnopolta mednarodna zvezda, muza kubistov, borka francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno, ob boku Martina Luthra Kinga si je prizadevala za državljanske pravice,« so jo orisali v peticiji, s katero so 2013. začeli zbirati podpise, da jo iz Monaka, kjer so jo leta 1975 položili k večnemu počitku, preselijo v pariški Panteon. Poziv, pod katerega se je podpisalo okoli 38.000 ljudi, je dosegel tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je edini, ki lahko odloči, kdo bo počival v veličastnem mavzoleju. »Ko je rekel da, nas je preplavilo gromozansko veselje!« so se pobudniki peticije odzvali na Macronovo odločitev, da Josephinine posmrtne ostanke prestavijo v Panteon. Pogrebna slovesnost bo 30. novembra, ko bodo junakinji druge vojne odkrili tudi spominsko ploščo.
Mednarodno slavo sta ji prenesla glasbain ples, a pokopana je bila v francoski vojaški uniformi in s številnimi odlikovanji. Odporniškemu gibanju se je pridružila leta 1939 in nato spretno izkoriščala svoj zvezdniški status: z njim je opravičevala svoja potovanja, na misijah je zbirala podatke od nemških uradnikov, ki jih je srečevala na zabavah, v Anglijo in druge države pa prenašala sporočila, skrita v spodnjem perilu. Po vojni je postala aktivistka za državljanske pravice, pisala je članke o rasni enakosti, zavračala nastope tam, kjer je še vedno vladala rasna segregacija, 1963. pa se je udeležila tudi pohoda na Washington, kjer ni spregovorila le ona, temveč se je v zgodovino vpisal Martin Luther King z govorom Imam sanje.
Skoraj pol stoletja po smrti se bo Bakerjeva v Panteonu pridružila izbrancem kot šele peta ženska in hkrati kot prva temnopolta ženska in umetnica. Ležala bo ob znanstvenici in Nobelovi nagrajenki Marie Curie, ob soborkah iz druge vojne, Germaine Tillion in Genevieve de Gaulle, ki sta se tudi pridružili odporniškemu gibanju, ter nekdanji ministrici in borki za pravice žensk Simone Veil.
Med peščico žensk v pariškem mavzoleju je tudi kemičarka Marie Curie.
»Amerike preprosto nisem več prenesla in sem bila ena prvih temnopoltih Američanov, ki smo se preselili v Pariz,« je razložila. Na pariških odrih je navdušila, sploh njen nastop leta 1927 je bil prava senzacija, kratko krilce iz umetnih banan pa je postalo simbol džeza in bučnih 20. let minulega stoletja. A pod krinko kabaretne plesalke je tičala revolucionarka, upornica in borka za boljši jutri.
Josephine se je med drugo svetovno vojno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju ter se pozneje borila proti rasizmu.
»Bila je umetnica, prva temnopolta mednarodna zvezda, muza kubistov, borka francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno, ob boku Martina Luthra Kinga si je prizadevala za državljanske pravice,« so jo orisali v peticiji, s katero so 2013. začeli zbirati podpise, da jo iz Monaka, kjer so jo leta 1975 položili k večnemu počitku, preselijo v pariški Panteon. Poziv, pod katerega se je podpisalo okoli 38.000 ljudi, je dosegel tudi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je edini, ki lahko odloči, kdo bo počival v veličastnem mavzoleju. »Ko je rekel da, nas je preplavilo gromozansko veselje!« so se pobudniki peticije odzvali na Macronovo odločitev, da Josephinine posmrtne ostanke prestavijo v Panteon. Pogrebna slovesnost bo 30. novembra, ko bodo junakinji druge vojne odkrili tudi spominsko ploščo.
Le največja imena iz sveta umetnosti, znanosti in politike, ki so pomembno sooblikovala zgodovino Francije, ležijo v Panteonu. FOTO: getty images
Mednarodno slavo sta ji prenesla glasbain ples, a pokopana je bila v francoski vojaški uniformi in s številnimi odlikovanji. Odporniškemu gibanju se je pridružila leta 1939 in nato spretno izkoriščala svoj zvezdniški status: z njim je opravičevala svoja potovanja, na misijah je zbirala podatke od nemških uradnikov, ki jih je srečevala na zabavah, v Anglijo in druge države pa prenašala sporočila, skrita v spodnjem perilu. Po vojni je postala aktivistka za državljanske pravice, pisala je članke o rasni enakosti, zavračala nastope tam, kjer je še vedno vladala rasna segregacija, 1963. pa se je udeležila tudi pohoda na Washington, kjer ni spregovorila le ona, temveč se je v zgodovino vpisal Martin Luther King z govorom Imam sanje.
V sloviti pariški grobnici so med 80 velikani le štiri ženske!
Skoraj pol stoletja po smrti se bo Bakerjeva v Panteonu pridružila izbrancem kot šele peta ženska in hkrati kot prva temnopolta ženska in umetnica. Ležala bo ob znanstvenici in Nobelovi nagrajenki Marie Curie, ob soborkah iz druge vojne, Germaine Tillion in Genevieve de Gaulle, ki sta se tudi pridružili odporniškemu gibanju, ter nekdanji ministrici in borki za pravice žensk Simone Veil.
