Val Kilmer se je zbudil, ker je bruhal lastno kri

Pred petimi leti je Val Kilmer bil bitko za življenje. Tiho se je upiral raku na grlu, ki so mu ga zdravniki odkrili leta 2015, a pred javnostjo je, če ga je ta uzrla za trenutek ali dva, kazal pogumen obraz in je vsakršne namige, da je kaj drugega kot čvrstega zdravja, odločno zanikal. »Z menoj je vse v redu, vse drugo so trapaste govorice,« je zatrjeval. Dve leti pozneje, ko je bil rak že v remisiji, je vendar priznal resnico. A le redkobesedno, strnjeno v en sam stavek. Da je imel raka in je zdaj dobro. Morda tudi zaradi vraževerja, da se bo bolezen, če o njej na glas spregovori, vrnila. Odtlej je preteklo že nekaj vode, zvezdnik pa ni le še vedno zdrav, pač pa se je nedavno vrnil pred filmske kamere. Zato je zdaj položil vse karte na mizo in v spominih orisal, kaj je doživljal tedaj, ko mu je življenje viselo na nitki. Kar pa je le eno poglavje v knjigi, ki že ta mesec prihaja na police.

Moški so sloni, ženske metulji

V 90. letih je bil eden od najbolj zaželenih moških na planetu, morda ne le zaradi surove privlačnosti, ki je izrazito prišla na plan v Top Gunu, ko so ženske zaradi njegovega alter ega Icemana skoraj omedlevale, svoje je dodalo tudi njegovo iskreno zanimanje za nežnejši spol. »Ženske so se mi vselej zdele neskončno bolj zanimive od moških. Morda sem se zato z njimi vedno odlično razumel. Če smo mi veliki, štorasti sloni, so one kot metulji.« In v svoje mreže je ujel tudi nekatere najlepše, saj je ljubimkal z lepoticami, kot so Cindy Crawford, Daryl Hannah, Angelina Jolie, Cher, nazadnje pa so ga paparaci zalotili med poljubom z Winono Ryder. A slednje je bilo leta 2005, pa še to očitno ni šlo za predano razmerje. Od tedaj je šlo Valovo ljubezensko življenje strmo navzdol. »Dekleta nisem imel že 20 let. Resnica je, da sem del čisto vsakega dne osamljen.«
Danes je osamljen, morda tudi ker je bilo njegovo zadnje resnejše razmerje tisto, ki ga je najbolj strlo. »Bog ve, da sem imel velikokrat zlomljeno srce. A noben razhod ni bil tako boleč kot z Daryl.« S Hannahovo sta se zaljubila pri snemanju filma In God We Trust, to je bilo 2001., nekaj lepih trenutkov sta preživela tudi v Mehiki, a očitno to ni bilo tisto pravo. Vsaj za igralko ne, ki se je pozneje, pred dvema letoma, poročila z Neilom Youngom. »Neil, vedno sem te imel rad, toda zdaj te žal sovražim,« se je v knjigi nekoliko pošalil Kilmer.

Cher mu je bila v veliko oporo

Darly je bila tista, ki mu je ušla in ga globoko prizadela. Crawfordova ga je po ločitvi od Joanne Whalely leta 1996 rešila pred temačnostjo in mu pokazala, da je še vedno lahko srečen. Joliejevo je opisal kot nadvse čustveno in resno, da je sicer takšna kot vse preostale ženske in zvezdnice, a vendar še nekoliko več, Cher, s katero sta bila par v 80. letih, pa da je tista, ki se počasi prikrade v tvoje srce in um ter nato nikoli ne odide. »Njena ljubezen, prijateljstvo in zvestoba so večni.« In prav ona je bila tista, ki je bila ob njem v najhujših dneh. V dneh, ko se je boril proti raku, odprla mu je vrata svoje hiše, da je lahko nad svojim slabotnim gostom nenehno bdela in zanj skrbela. In bila z njim tudi v enem najbolj groznih trenutkov. »Neko noč sem se zbudil bruhajoč kri. Postelja je bila rdeča – kot scena iz Botra. Hitro sem pomolil in poklical reševalce, nato pa o vsem obvestil gostiteljico.« Kajti tedaj je stanoval v Cherini hišici za goste, pevka pa ga je znala še celo v tem najbolj grozljivem stanju, ko se je dušil in bljuval kri, nasmejati. »Izkazala se je. Takoj je bila ob meni. A kljub mojemu resnemu stanju je, ko so prišli reševalci, enega izmed njih – bil je prav filmsko čeden – premerila od nog do glave. To mi ni ušlo. Pomežiknil sem ji, ona pa se je, ker sem jo pri tem ujel, sprva želela od sramu ugrezniti v zemljo, nato pa je bruhnila v smeh. In čeprav je bilo moje življenje tedaj resno ogroženo, si nisem mogel pomagati in sem se začel tudi sam smejati. Smejal sem se in lovil sapo, reševalci so mi preverjali vitalne življenjske znake, midva pa sva se šalila na račun lepote in poželenja. Utišala me je šele kisikova maska, ki so mi jo nataknili.« Toda – konec dober, vse dobro. »Zdaj sem že štiri leta zdrav, rak se ni vrnil, za kar sem neizmerno hvaležen.«