Disneyjeva zvezdnica govori z duhovi

Sfera duhov in paranormalnega je bila vselej le del pripovedk in filmov, a Disneyjeva zvezdnica Vanessa Hudgens je že kot deklica začela spoznavati, da to niso zgolj izmišljotine prebujne domišljije. Ne, paralelni svetovi duhov se prepletajo z našo resničnostjo. To za večino sicer ostaja skrito, a nekateri imajo poseben dar, ki jim omogoča prodreti skozi te tančice in duhove ne le vidijo, ampak z njimi celo komunicirajo. »Sprejela sem, da vidim in slišim stvari, ki jih večina ne,« je dejala igralka in priznala, da je potrebovala dolga leta, da je to sprejela in se nehala bati. »Nepoznano in tisto, česar ne razumemo in česar ne moremo razložiti, nas plaši. A nedavno mi je kapnilo, da se mi tega ni treba bati. Spoznala sem, da je ta sposobnost dar, ki ga prejmejo le redki, in ga bom sprejela z obema rokama.«

Škatla za duhove

Za temnolaso lepotičko se je vse začelo, ko je bila komaj osemletni deklič. »Spomnim se, da sem se ravno odpravljala v šolo, ko je bilo tam. Saj poznate tiste igračke, ki jih upravljaš z vrvicami, marionetke? No, bilo je tam, na jedilni mizi. In ko sem se premaknila, se je premaknilo tudi to. Ko sem začela hoditi, mi je sledilo in šlo z mano vštric.« A če je morda upala, da je bilo to le plod njene nadvse dejavne otroške domišljije, so jo takšni in podobni incidenti, nepojasnjena srečanja, spremljali vse življenje. »Počasi sem začela sprejemati, da vidim in slišim, česar drugi ne morejo.« Pri tem se je spomnila snemanja pustolovščine Potovanje v središče Zemlje 2: Skrivnostni otok iz leta 2012, ko je v stari hiši, kjer so med snemanjem bivali, zaslišala stopinje. Slišala je, kako ponoči nekdo kolovrati naokoli, a vira, ki bi oddajal ta hrup, ni mogla odkriti. »Tega duha sem po hiši iskala in lovila kakšnih 10 minut. Neuspešno.« To jo je prestrašilo, a si je slušno srečanje poskušala razložiti. »Prepričana sem, da je šlo za duha ženske. To sem čutila.«

Srečanje je doživela tudi med snemanjem filma Potovanje v središče Zemlje. FOTO: New Line Cinema

Ne le da se izjemne sposobnosti ne boji več, celo sprejela jo je in se začela lotevati svojih prvi raziskav paranormalnega. S pomočjo posebne priprave, škatle za duhove, se z duhovi in drugimi entitetami pogovarja, »nekaj je v električni energiji, ki jo oddaja, kar duhovom omogoči, da spregovorijo skoznjo«. S prijateljem pa se je sredi noči podala na pokopališče, da bi priklicala duha in z njim rekla besedo ali dve. To ji je tudi uspelo. Duh je poznal njeno ime, a ji ni želel razkriti ničesar več. »Ob koncu seanse sem prikazni morala ukazati, naj ostane tam in mi ne sledi. Ne bi si namreč želeli, da bi bili več čas obkroženi z duhovi in prikaznimi.«