Veganstvo obesil na klin, ker ga je napenjalo

Za telo Chrisa Hemswortha se zdi, kot da ni s tega sveta. Tako je postavnega avstralskega zvezdnika z mišicami, kot bi bile delo genialnega kiparja, orisala njegova soigralka Natalie Portman, ki se je med snemanjem četrtega filma iz serije o bogu groma Thoru komaj zbrala. Ob Chrisu, ki mu je bila vloga nordijskega božanstva pisana na kožo (in mišice), se je namreč skoraj spremenila v katero izmed milijonov oboževalk, ki ob pogledu nanj izgubijo dar govora in lahko zgolj obožujoče buljijo vanj. A čeprav se za te izjemne telesne atribute Hemsworth lahko nekoliko zahvali odličnim genom, za vsako mišično vlakno vendar tudi gara. Redna športna vadba, tako zahtevna, da mu še osebni trenerji komaj sledijo, je zanj namreč skoraj tako nujna kot dihanje, ob tem pa tudi skrbno pazi, kaj da v usta. »Meso, meso in še enkrat meso,« bi zvezdnikov običajni meni lahko kratko povzel njegov osebni trener in prijatelj Luke Zocchi. A čeprav za lepega igralca skoraj ni ničesar bolj slastnega od sočnega zrezka, je med predpripravami na snemanje filma Maščevalci: Zaključek sklenil poskusiti med zvezdniki priljubljeno veganstvo. »Želeli smo videti, ali lahko s tem povsem drugačnim načinom prehranjevanja še vedno ohrani mišice,« je dejal Zocchi. A čeprav mu te niso uplahnile, je zaradi stranskega učinka diete, ki je temeljila na fižolu in žitih, po 10 tednih veganstvo obesil na klin. Zaradi črvičenja v želodcu in strahotnega napenjanja je namreč dobršen del vsakega dne moral preživeti na stranišču.
 

Veganstvo pač ni za brata Chrisa in Liama. FOTO: Osebni arhiv

Moral v bolnišnico

Običajno poje deset manjših obrokov na dan, v nobenem pa ne manjka meso. Najsi bo piščanec, riba ali njemu najljubše rdeče meso. »Slednjega se ne naveliča in ne prenaje. Očitno je nekaj v Hemsworthovih, zaradi česar hrepenijo po rdečem mesu,« saj naj bi mu bil v tem precej podoben mlajši in podobno čeden brat Liam. Pojedel naj bi celo dvojno količino beljakovin, kot je priporočljivo, a očitno to njegovo telo potrebuje. Ne nazadnje mora, da vzdržuje svoje kleno telo, pojesti okoli 4000 kilokalorij na dan, kar ni bilo tako enostavno, ko je presedlal na brezmesno prehrano. »Takšna sprememba je lahko za želodec precej agresivna. Zato je tedaj ogromno časa preživel na stranišču,« kljub temu da mu je obroke, bogate s fižolom, zelenjavo in kvinojo, pripravljal specializiran kuhar. A morda je Chrisu v tolažbo, da tudi njegov brat Liam, ki se je prav tako poigraval z idejo veganstva, tega ni prenesel najbolje. Nasprotno, zanj je bilo še huje. »Tako sem se začel prehranjevati, ker naj bi bilo superzdravo. In spočetka sem se počutil odlično.« Dokler ga pomanjkanje energije ni pripeljalo k zdravniku, nato pa je moral še v bolnišnico. »Imel sem ledvične kamne. To je bilo nekaj najbolj mučnih in bolečih tednov mojega življenja,« je dejal Liam in dodal, da je prepričan, da se za to lahko zahvali veganstvu. »Po operaciji sem moral pošteno premisliti, kaj je zdravo zame, za moje telo.« Odgovor je bil – raznovrstna prehrana, ki ne temelji na zelenjavi.