Vidi več kot običajni smrtniki: zvezdnik se spominja bivanja v maternici
Prva tri leta življenja so kot nepopisan list, prvi spomini pa se nam večinoma začno vrisovati šele po šestem letu starosti. To velja vsaj za večino, iz katere pa je izvzet Nicolas Cage, ki se ne le spomini svojih prvih dni, temveč tudi bivanja v materinem trebuščku. Tako je zatrdil vsaj Stephenu Colbertu, ko je v pogovornem šovu Late Show with Stephen Colbert promoviral svoj najnovejši film Renfield, zadnjo filmsko različico zgodbe o Drakuli, v kateri je ekscentrični igralec upodobil prav tega krvoločnega vladarja teme.
Nepričakovane, čudaške odgovore lahko od Cagea že skoraj pričakujemo. Vseeno je njegov prvi spomin presenetil tudi od Cagea vsega vajene oboževalce, saj je oskarjevec prepričan, da se spominja svojega bivanja v maternici. »Vem, da zveni privlečeno za lase. Tako neverjetno, da še sam ne vem, ali je res ali ne. A včasih mislim, da se spominjam sebe v maternici, v temi sem lahko videl obraze,« je dejal Nicolas in priznal, da dobro ve, kako abstraktno je vse slišati, a da se vseeno morda zaveda, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom. »Ko zdaj razmišljam za nazaj o tistem času v maternici, je sicer možno, da so bile to zvočne vibracije, ki so takrat odmevale skozi mene.«
Včasih mislim, da se spominjam sebe v maternici, v temi sem lahko videl obraze.
O teh abstraktnih spominih na življenje v maternici sicer ni prepričan, še manj se mu svita, kaj se z nami dogodi po smrti. »Tega ne vem, tega nihče v resnici ne ve. A pravijo, da je energija večna. Zato si rad zamišljam, da ta iskra, ki oživlja naša telesa, še naprej gori, tudi ko naša telesa odidejo. Toda ali ima ta iskrica življenja tudi zavedanje, tega resnično nihče ne more reči.«
Ob razpredanju o začetkih življenja in smrti pa je zvezdnik dejal še, da si je od nekdaj želel avtogram kitarista skupine The Who Peta Townshend – ja, tudi zvezdniki imajo svoje zvezdniške idole in vzornike –, a se mu ta želja nikdar ni izpolnila. »Nisem ga prosil osebno, pač pa sem mu poslal fotografijo in ga prosil, ali jo lahko podpiše. Morda jo je, a po pošti je nikoli nisem dobil nazaj.«
Preberite še: