Vladala je vsega devet dni
Britanska kraljica Elizabeta II. je s 70 leti na prestolu med najdlje vladajočimi monarhi v zgodovini, če bo Veliki Britaniji vladala še slaba tri leta, pa bo zasedla prvo mesto po številu let in dni na prestolu.
Trenutno ga z 72 leti in 110 dnevi zaseda nekdanji francoski kralj Ludvik XIV., na drugem mestu je s 70 leti in 126 dnevi nekdanji tajski kralj Bhumibol Adulyadej, 35 dni manj pa je svojčas Liechtensteinu vladal Johann II., ki mu sledi Elizabeta II. So pa tudi vladarji, ki so na prestolu preživeli veliko manj časa, nekateri nekaj let, spet drugi pa celo le nekaj dni. Med slednjimi je lady Jane Grey, ki se je v zgodovino zapisala kot kraljica z najkrajšim stažem v zgodovini Velike Britanije.
Na prestolu je bila julija 1553 vsega devet dni. V svoji oporoki jo je za naslednico imenoval kralj Edvard VI., njen bratranec v drugem kolenu, ki je bil enako kot Jane protestantske vere in ni želel, da bi na vodilni položaj v deželi spet prišli katoliki. Željo so vrhovni svetovalci monarhije upoštevali, a le za nekaj dni. Dober teden po tem, ko so Jane okronali, so mnenje spremenili in odločili, da je bolje, če prestol zasede Edvardova polsestra in katoličanka Marija.
Kralj Edvard V. je v 15. stoletju Angliji in Irski vladal manj kot tri mesece.
Da bi se znebili Jane, so jo obtožili veleizdaje, zaprli v utrdbo Tower of London ter jo nekaj mesecev pozneje usmrtili. Stoletje pred njo je le 78 dni Angliji in Irski vladal Edvard V., ki uradno sicer nikoli ni bil okronan, kralj pa je postal po očetovi smrti. Ves čas vladanja je bil pod močnim vplivom strica, ki ga je na koncu s prestola tudi izrinil, sam pa je postal kralj Rihard III. A tudi njegova vladavina je bila kratka, trajala je dve leti in 57 dni, konec je je bilo, ko ga je v bitki porazila in ubila vojska Henrika Tudorja, ki je Riharda tudi nadomestil na prestolu ter postal kralj Henrik VII.
