Pri osmih mamo rešila iz prižgane pečice

Whoopi Goldberg​ ve, da se življenje lahko povsem spremeni ali celo konča že v naslednjem trenutku. Tega jo je naučila materina smrt zaradi kapi, ko je bila ona tista, ki je morala sprejeti odločitev, da ljubljeno mamo odklopijo od aparatov za ohranjanje življenje. Še hitreje pa je boleči življenjski preobrat prišel pet let pozneje, 2015., ko je anevrizma nenadoma končala življenje njenega brata.

Zvezdnica torej ve, kako muhasta in kruta je lahko usoda, zato ne želi izgubiti niti trenutka. Ne bo čakala na 70. rojstni dan čez dobro leto, da bi okrogli jubilej pospremila s svojimi spomini. Ne, te je izdala kar zdaj in v njih razgrnila svoje življenje. Od ubornih začetkov in materinega živčnega zloma pri njenih le osmih letih do boja z odvisnostjo in treh zakonov, po katerih je spoznala, da preprosto ni iz testa za resno, dolgotrajno razmerje.

Whoopi Goldberg je v eliti tistih, ki so osvojili vsa najvišja priznanja zabavne industrije – oskarja, emmyja, grammyja in tonyja. FOTO: Shutterstock

Ko je v 80. letih prišla v Hollywood, je tega zavzela kot vihar. Že njen drugi film, Barva škrlata, ji je namreč prinesel oskarjevsko nominacijo, le pet let pozneje, bilo je leta 1990, pa je zaradi vloge v uspešnici Duh ta prestižni kipec tudi dobila. A čeprav so bila 80. leta nedvomno njeno desetletje, vsaj s kariernega vidika, se je tedaj tudi ugreznila globoko v kokainsko omamo. »Izvzemši marihuano sem se po tem, ko sem se v 70. letih rešila odvisnosti od drog (heroina, op. p.), držala daleč proč od tega.« Vsaj do tedaj, ko je prišla v Hollywood, kjer je bil kokain nekaj vsakdanjega. Ni bilo namreč zabave, kjer ne bi bilo tega belega prahu v izobilju, gostje so ga snifali sproščeno in brez bojazni, saj policija pač ni trkala na vrata zvezdniških domov. Nič kaj varno okolje za ozdravljeno odvisnico, ki ni prepoznala nevarnosti kokaina. Kako tudi, ko pa ji nihče ni prišel na sled in ji je kariera vseeno cvetela.

Bil je njen rojstni dan

»Kakšno leto sem se imela čudovito in vse je teklo kot po maslu, nato pa sem padla v kokainsko brezno in dosegla povsem novo dno. Še vedno sem sicer prihajala na delo in tega opravila, bila sem visoko funkcionalna odvisnica. A počasi sem sprevidela, da postajam površna. Dela nisem več opravljala tako dobro, kot bi ga morala in bi ga lahko.« Toda budnico, ko je povsem zašla, je doživela šele na svoji rojstnodnevni zabavi v petičnem manhattanskem hotelu, ko jo je dobesedno belo okoli nosu in zaprto v garderobno omaro ujela sobarica.

Igra pod Spielbergovo taktirko v Barvi škrlata ji je prinesla oskarjevsko nominacijo. FOTO: Cover Images

"Bila sem visoko funkcionalna odvisnica," priznava zvezdnica. FOTO: Cover Images

Bil je njen rojstni dan. Imela je zabavo. A namesto da bi se veselila s prijatelji, se je Whoopi zatekla v samoto hotelske sobe. »Sedela sem na tleh garderobne omare in vlekla kokain. Nisem slišala trkanja in da je v sobo prišla sobarica.« Ta je nič hudega sluteč odprla tudi sobo za preoblačenje in obe na smrt prestrašila. »Jaz sem zakričala, ona je zakričala. Želela je v strahu zbežati, a sem jo pomirila in ji razložila, da je soba moja. Nato pa sem v ogledalu zagledala svoj odsev. Kokain sem imela čez cel obraz! Sanjalo se mi ni, da sem padla tako globoko.« Sledilo je še spoznanje, da je sama zaprta v sobi že praktično dva dni. »Tam in tedaj sem se odločila, da moram storiti vse, da preneham.«

Med pisanjem knjige o svojem življenju se je Golbergova vrnila tudi daleč nazaj, v boleče spomine v svojem osmem letu, ko si je njena mama pred njenimi očmi poskušala vzeti lastno življenje. Tisti dan je bil sprva sicer kot vsak drug, ko se je mala Whoopi vračala iz šole. A ko je prišla domov, je naletela na povsem zmedeno, izgubljeno mamo, ki je spuščala nerazumljive zvoke.

Stara je bila le osem let, ko je mamo Emmo potegnila z roba in jo rešila. FOTO: Osebni arhiv

»Gledala sem jo, kako je prižgala pečico, se sklonila in vanjo vtaknila glavo. Bila sem dovolj stara, da sem vedela, da to ne pomeni nič dobrega. Stekla sem k njej, jo zagrabila okoli pasu in jo potegnila iz od pečice.« Za tem pa je še stekla k sosedu po pomoč, in ta je brž poklical reševalce. Whoopi po tem mame ni videla dolgi dve leti. Zaradi živčnega zloma so jo namreč obdržali v psihiatrični bolnišnici, kjer so bili obiski prepovedani. A tudi ko se je vrnila, je bilo z njo nekaj močno narobe. »Mama mi je pozneje priznala, da me je ob vrnitvi domov sicer prepoznala, a ni vedela, kdo sem. Vedela je le, da se nikoli več ne želi vrniti v tisto bolnišnico, zato se je pretvarjala, da ve.« Del terapije je bilo namreč tudi eksperimentalno zdravljenje z elektrošoki, ki ji je poškodovalo spomin.