Z denarjem ni nikoli znal
Pred dnevi je izšla težko pričakovana avtobiografija ene največjih legend Hollywooda Ala Pacina. Svetovno slavo je doživel leta 1971 s filmom Panika v parku mamil (The Panic in Needle Park), v naslednjih štirih letih pa si je sloves enega najboljših igralcev utrdil z vlogami v legendarnem Botru, drugem delu Botra, Serpicu in Pasjem popoldnevu. Čeprav so njegove upodobitve likov hvalili tako kritiki kot gledalci, pa je Pacino priznal, da je bila njegova plača takrat bolj kot ne mizerna. Vsaj za hollywoodske kriterije. Za vlogo v prvem Botru je denimo zaslužil 35.000 ameriških dolarjev, kar bi bilo danes 265.000 dolarjev oziroma 244.000 evrov.
25. aprila bo dopolnil 85 let.
»Ko je bilo snemanja konec, sem bil brez prebite pare. Denarja sicer tako ali tako nikoli nisem imel, težava je bila, da sem ga zdaj še dolgoval,« se v biografiji spominja Pacino, ki si je finančno nekoliko opomogel zahvaljujoč nadaljevanju Botra, takrat si je namreč že ustvaril ime in studio mu je brez večjih težav ponudil višjo plačo.
Takrat si je izboril tudi odstotke licenčnine in še vedno služi na račun vloge v drugem delu Botra. Kot priznava, bi lahko povsem lagodno živel zgolj od tega, a v primeru, »da bi živel kot običajni človek«. Ker ni tako, se je že dvakrat znašel v hudih finančnih težavah. Čeprav je vedel, da mu denar nekontrolirano uhaja z računa, se že v mladih letih ni želel odreči razkošnemu načinu življenja in vsem nepremičninam, ki jih niti uporabljal ni. Imel je 16 avtomobilov, 23 mobilnikov, ki so takrat ravno postali modni, plačal je denimo slabih 400.000 evrov za urejanje okolice ene od hiš, ki je sploh ni uporabljal.
»Nisem razumel, kako delujejo finance. Tako kot nisem razumel, kako deluje kariera, da nekaj let delaš vsak dan ves dan, nato nekaj let ne dobiš posla. Da nisem razumel teh dveh reči, je bila moja poguba,« še lahko preberemo v knjigi z naslovom Sonny Boy, kar je bil v otroštvu njegov vzdevek. Pacino je v knjigi spominov priznal, da so tretji del Botra posneli iz preprostega razloga: »Bil sem brez denarja, Francis Ford Coppola je bil brez denarja. Oba sva morala nekako priti do kruha.« Da bi bilo vse skupaj še slabše, je pozneje zaposlil računovodjo, za katerega se je izkazalo, da je bil vse prej kot pošten in se je celo znašel za rešetkami zaradi organizacije Ponzijeve sheme.
Avtobiografijo so oboževalci v New Yorku rojenega igralca težko pričakovali, saj 84-letnik slovi po tem, da javnosti izda izredno malo o sebi, zdaj pa bodo vsi, ki so bili desetletja žejni informacij in tračev, končno dobili vpogled v življenje svojega idola. »Bil je čas. Sem v 85. letu življenja, in ko na svoji koži izkusiš starost, začneš razumeti, zakaj se toliko ljudi odloči, da bodo svoje spomine, svoje življenje, pravzaprav, prelili na papir,« je Pacino odgovoril na vprašanje, kako to, da se je odločil napisati avtobiografijo.
