Z razvojno motnjo so postali genialci

Velja za tehnološkega vizionarja, ki je zajeten del svojega premoženja, s katerim se je zavihtel na lestvico najbogatejših zemljanov, ustvaril z električnimi vozili. Od jeklenih konjičkov je nato pozornost preusmeril na ljudi, njegovemu podjetju Neuralink, ki se ukvarja z razvojem mikročipov za možgane, pa je nedavno uspelo narediti nekaj velikanskih korakov naprej, ko so mikročipe vsadili v možgane prašiča in opice. Za piko na i je pogled Elona Muska že dolgo usmerjen tudi precej onkraj našega planeta, natančneje proti Marsu, kamor želi plovila svojega podjetja SpaceX, ki razvija vesoljsko tehnologijo, poslati še v tem desetletju. Do leta 2050 pa načrtuje na Rdečem planetu tudi že postaviti prvo človeško kolonijo, kjer si bo novo življenje ustvarilo okoli milijon naseljencev. Za Elona bi torej težko trdili, da je običajen moški z običajnimi sanjami. Neobičajni pa so očitno tudi njegovi možgani, saj so, kot je to razkril med nastopom v ameriškem televizijskem šovu Saturday Night Live, napeljani nekoliko drugače kot pri večini ljudi. Ima namreč aspergerjev sindrom, ki je motnja na avtističnem spektru, za katero so značilne težave s socialno interakcijo in komunikacijo, pa tudi netipična vedenja, osredotočenost na podrobnosti, nadvse močno zanimanje za določeno stvar, ki se lahko razvije v obsesijo. Marsikaj, kar bi lahko pripisali Musku. »Vem, da včasih rečem ali objavim kaj čudnega, a tako moji možgani pač delujejo. Vsem, ki so bili zaradi kakšne moje opazke užaljeni, bi rad sporočil, da sem ponovno izumil električne avtomobile, ljudi pa v raketah pošiljam na Mars. Ste glede na to mislili, da bom umirjen, običajen model?«
 

Od obsedenosti do filma

Za priznanje, da živi z motnjo, ni izbral twitterja ali katerega drugega iz poplave družabnih omrežij, temveč kar televizijske kamere. »Nocoj pišem zgodovino kot prva oseba z aspergerjevim sindromom, ki vodi Saturday Night Live,« je oddajo udarno začel z razkritjem in požel vzklike ter aplavz, čeprav so se že hitro pojavili nekateri uporabniki, ki so ga opomnili, da to ni čista resnica. Pri oddaji se je namreč že leta 2003 kot gost pojavil igralec Dan Aykroyd, za katerega se je javno vedelo, da živi z aspergerjevim in tourettovim sindromom. Znanega komedijanta, ki se ga morda najboljše spomnimo kot enega od kultnih filmskih izganjalcev duhov, so v otroštvu zaradi vedenja, drugačnega od vrstnikov, kar dvakrat izključili iz šol, pri 12 letih pa so mu zdravniki diagnosticirali tourettov sindrom, kakšni dve desetletji pozneje, bilo je v 80. letih preteklega stoletja, pa še aspergerja. »Eden izmed simptomov je vsekakor moja obsedenost z duhovi in organi kazenskega pregona. Vseskozi, denimo, nosim pri sebi policijsko značko, postal pa sem tudi obseden s Hansom Holzerjem, najbolj slovitim izganjalcem duhov vseh časov. Iz tega se je tudi rodila ideja za film.«



Ljudje z aspergerjem se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami, ki so drugim ljudem tuje. A hkrati so zaradi možganov, ki jim delujejo nekoliko drugače, pogosto tudi nadpovprečni na posameznih področjih, mnogi so glasbeniki, umetniki in znanstveniki. Aspergerja imata, denimo, škotska pevka angelskega glasu Susan Boyle in oskarjevec Anthony Hopkins, ki prav tej diagnozi pripisuje sposobnost, da na edinstven način razčleni svoje filmske like. V igri je našla svoj ventil za težave tudi igralka Daryl Hannah, ki so ji zdravniki diagnosticirali avtizem. Med slavne, ki naj bi imeli aspergerja, a so to zgolj domneve in govorice, naj bi spadali tudi Albert Einstein, Woody Allen, Marilyn Monroe. Pa še bi lahko naštevali.