Za igralca usoden tumor na možganih

Še pred enim letom je gostoval v televizijskih oddajah, igral v zgodovinski dramski seriji Belgravia, njegov zadnji filmski projekt Operation Mincemeat, postavljen v čas druge svetovne vojne in kjer je pred kamerami stal z rojakom Colinom Firthom, pa je v postprodukciji.

Skozi minulo in dejavno leto ni britanski igralec Paul Ritter kazal nikakršnih znakov pešanja, kaj šele da je skrivaj bil bitko svojega življenja, ki jo je zdaj izgubil. Star komaj 54 let je na svojem domu in obdan z družino izgubil boj proti možganskemu tumorju.

»Bil je izjemno nadarjen in raznolik igralec, izreden tako na gledaliških deskah kot v filmu. Bil je skrajno inteligenten, prijazen in zabaven. Grozno ga bomo pogrešali,« je vest o njegovi smrti sporočil igralčev agent in svet, tako igralsko srenjo kot ljubitelje filma, pustil v šoku. Nikomur se namreč še sanjalo ni, da je Ritter bil bitko na življenje in smrt.
 

Zgoraj brez

V igralskih krogih je bil poznan kot izjemno vsestranski igralec, ki se je enako dobro počutil tako v gledališču kot na televiziji ali velikem platnu in so mu bile domače tako komedije kot resne drame. A prva, zaradi katere se je vanj zaljubilo širše občinstvo, zlasti v njegovi domovini, je bila vloga zabavnega in nekoliko ekscentričnega družinskega očeta Martina Goodmana v britanski humoristični seriji Friday Night Dinner (Večerja v petek zvečer), z likom katerega je zabaval med letoma 2011 in 2020.

Nosil je predpasnik, spodaj pa skoraj nič. Ja, skoraj pogosteje je bil brez majice kot v njej, namesto te je velikokrat nase vrgel zgolj predpasnik. »Že na začetku snemanja so mi povedali, da bom pogosto zgoraj brez, in kot bedak sem brez razmišljanja privolil. Dostojanstvo sem pač pustil pred vrati snemalnega studia,« se je pošalil in dodal, da je tudi zaradi takšnih (službenih) prigodic rad sledil reklu, ki ga je slišal v enem izmed filmov o Pink Panterju.


»Delo vedno jemlji resno, a ne tudi samega sebe. To sem tudi poskušal storiti.« In morda je prav v duhu tega resnega in profesionalnega pristopa k delu zaradi lika očeta, ki je rad brez majice postopal naokoli, v času snemanja pazil na prehrano. »Poskušal sem se ne dotakniti sladic, ki so nam jih stregli na snemanju. Le tako sem namreč lahko prišel do tega izklesanega telesa, ki ga vsi občudujejo.«
 

Čudovit, čudovit človek

Zaslovel je sicer na televizijskih zaslonih, a dodobra so ga spoznali tudi ljubitelji kina. Kot pokvarjeni operativec Guy Haines je bil namreč tisti filmski zlikovec, ki se je v bondijadi Kvantum sočutja drznil zoperstaviti Danielu Craigu v vlogi tajnega agenta 007. Leto pozneje, 2009., se je kot čarovnik Eldred Worple znašel v domišljijskem svetu Harryja Potterja (v filmu Harry Potter in Princ mešane krvi), ena njegovih najbolj nepozabnih pa je verjetno vloga jedrskega inženirja Anatolija Djatlova v nagrajeni seriji Černobil izpred treh let, ki je sekundo za sekundo popisala katastrofalno jedrsko nesrečo iz leta 1986 in kaj je privedlo do nje.


Prav Djatlov pa je bil tisti, ki je odigral – v seriji in resničnosti – eno osrednjih in najbolj usodnih vlog, saj je nadzoroval varnostni preizkus, ki je privedel do nesreče. Zaradi obtožb, da ni upošteval varnostnih navodil, je bil obsojen na zapor, od koder so ga 1990. zaradi lepega vedenja izpustili.
Vest o Ritterjevi smrti je sprožila plaz sožalnih besed, tako osuplih oboževalcev kot stanovskih kolegov.


»Bil je globok in premišljen igralec, s katerim je bilo užitek delati. Čustven, inteligenten, radodaren, pogrešali ga bomo vsi iz dramskega sveta,« se je njegovemu spominu poklonila oskarjevka Helen Mirren, v presežnikih pa se ga je spomnil Robert Popper, ustvarjalec serije Friday Night Dinner, ki ga je opisal kot »čudovitega, čudovitega človeka. Prijazen, smešen, največji igralec, s katerim sem kdaj sodeloval.«