Zadevala se je tudi med šolskimi odmori

Pri 18 letih je Mena Suvari doživela svoj filmski prvenec, le dve leti pozneje pa se je s filmom Lepota po ameriško že prebila med najsvetlejše hollywoodske zvezdice. In kot zvezdica je tudi v resnici sijala – žareča, nasmejana, srečna, kot da na svetu nima ene same skrbi.


»Živela sem dvojno življenje. Vsako snemanje, vsak intervju, vsak javni dogodek, vselej sem igrala neko vlogo,« je po desetletjih pretvarjanja v svojih spominih zdaj izpovedala bolečo resnico. Resnico, da je bila za fasado srečne lepotice v resnici krhko, prestrašeno, ranljivo in depresivno dekle, ki se je vsako sekundo vsakega dne počutilo brezvredno. Občutek, da ni vredna počenega groša, pa se je rodil pri njenih 12 letih, ko je bila posiljena. Prvič. Spolni napad, s katerim jo je prijatelj njenega starejšega brata oropal devištva, je bil namreč le uvod v leta prenašanja spolne zlorabe, bolečino tega pa ji je nekoliko omilila – ali, bolje, omrtvičila – le zloraba drog.

Izkoristil jo je menedžer

Prvi dan pekla je doživela približno mesec dni pred svojim 13. rojstnim dnem. V Meninih zgodnjih najstniških letih so se z družino namreč preselili v nov kraj, kjer je bila dekle, ki se je le poskušalo vključiti v novo okolje, kar je izkoristil bratov prijatelj, ki ga v knjigi imenuje le KJ. Hotel jo je spraviti v posteljo, a ko sladko besedičenje ni obrodilo sadov, jo je zvlekel v sobo in posilil. »Tisti dan je umrl delček mene. Izrabil me je, se z menoj pozabaval in nato odvrgel kot smet. Mi dejal, da sem kurba. Vzel mi je možnost odločitve. Že pred tem se se počutila, kot da me nihče ne vidi in ne sliši, zdaj pa so se razkrojili še zadnji atomi občutka, da sem morda nekaj vredna.«


S tem pa jo je povlekel tudi v začarani krog spolnega izkoriščanja, iz katerega ni našla poti. Tudi ko se je pri 15 preselila v Hollywood s sanjami o filmski slavi, je njeno mladost in nedolžnost izkoristil eden njenih menedžerjev, ki jo je okužil še s hepatitisom. Dve leti kasneje pa se je zapletla v uničujoče razmerje s Tylerjem, ki v njenih spominih nastopa le še kot hudič osebno. Besedno jo je zlorabljal, jo dajal v nič in silil v seks, ne z le njim, temveč vsaj tri- ali štirikrat tedensko tudi v sprevržene seksualne trojčke z naključnimi ženskami, ki jih je vodil domov. »Začela sem misliti, da so razmerja takšna tudi v resnici. Polna vpitja, zlorabe, zmerjanja.«


Med 12. in 20. letom je bila tarča spolne zlorabe, v svojem tihem trpljenju pa se je zatekla v objem omame. »Jemala sem vse, kar mi je prišlo pod roke, da bi le nekoliko otopela, ne čutila. Alkohol. Marihuano. Kokain. Ekstazi. LSD. Čarobne gobice. Kar koli in vse, da bi le preživela,« je iskrena. A tisto, od česar je postala odvisna, je bil metamfetamin, ki je počasi prevzel vajeti nad njenim življenjem. »Ure v šoli, med poukom, sem razmišljala le, kdaj bom že lahko šla domov in ga vzela. Ponoči sem dolgo ostajala pokonci, spala le nekaj ur, nato pa se je vse ponovilo. In ni preteklo dolgo, ko sem jemala metamfetamin že v šolskem stranišču med odmori.«


Danes ve, da se lahko zahvali višji sili, da je sploh še živa. Ali pa, bolj morbidno, samomorilskemu sporočilu, ki ga je v svoj dnevnik napisala pri 16 letih. K sreči poslednjega dejanja nikoli ni izpeljala, jo je pa najdba temačnega sporočila štiri leta kasneje predramila, da je sklenila v življenju obrniti nov list. »Hvaležna sem, da je to sporočilo preživelo nekje na zadnjih straneh mojega dnevnika. Zaradi njega sem začutila, da moram spregovoriti, da je dovolj bežanja in pretvarjanja.« Razdrla je toksično razmerje s Tylerjem, se otresla drog, ob podpori prijateljev in v terapiji pa je počasi sprevidela, da si zasluži več in boljše.