MODRA KRI
Zapleteni svet britanskih plemiških nazivov in priimkov
Kraljice, kralji, princi in princese priimkov praviloma ne uporabljajo. Preostali člani družine načeloma uporabljajo teritorialna označevanja.
Odpri galerijo
Ko je govor o britanski kraljevi družini, ni lahko razumeti, kdo je kdo, saj se na trenutke zdi, da člani nimajo priimkov. To je do neke mere res, saj jih ne potrebujejo. Kraljica Elizabeta II. se denimo predstavlja zgolj tako, čeprav se njen priimek, ko ga mora navesti na katerih dokumentih in drugih listinah, glasi Mountbatten-Windsor, kar je kombinacija priimka njenega moža princa Filipa in njenega. A do leta 1917 res nihče od kraljevih ni imel priimka, uporabljali so zgolj ime dinastije ali hiše, ki so ji pripadali. Tako bi tudi ostalo, če se ne bi kralj Jurij V. po sedmih letih vladanja odločil in zaukazal, da se člani kraljeve družine odslej pišejo Windsor. Dotlej so kraljevi namreč pripadali hiši Saxe-Coburg-Gotha, a s prvo svetovno vojno je to zvenelo preveč germansko, zato se je odločil, da ime hiše spremeni v Windsor, po gradu in kraljevi posesti Windsor. To od takrat kot svoj priimek, ko je to potrebno, uporabljajo britanski vladarji in njihovi zakonski partnerji, drugi člani kraljeve družine načeloma uporabljajo teritorialna označevanja, kot denimo Cambridge, Sussex, Wales, York …
Obstaja še ena posebnost – vsi člani družine, ki nosijo naziv njegova (njena) visokost princ (princesa), priimka tako kot kraljica ne uporabljajo. Kraljičina hči Anne je tako zgolj njena visokost princesa Anne, ko se je morala ob poroki podpisati na poročni list, pa si je sposodila priimek staršev in na črto zapisal Anne Mountbatten-Windsor. Ker je hotela Anne svoje otroke vzgajati brez pritiska monarhije, zanje ni zahtevala naziva princ ali princesa, na željo staršev so prevzeli očetov priimek Phillips.
Prestolonaslednik Charles je hkrati tudi valižanski princ, in priimek Wales sta v mladosti uporabljala njegova sinova William in Harry; slednjima je kraljica po poroki dodelila drugačna naziva, postala sta vojvoda vsak svojega območja, ustrezno sta se spremenila njuna priimka: William je postal Cambridge, Harry pa Sussex. Njuni sestrični princesi Beatrice in Eugenie se po očetu, princu Andrewu, vojvodo Yorškim, pišeta York.
Do leta 1917 člani britanske kraljeve družine niso imeli priimkov, predstavljali so se z imenom dinastije oziroma hiše, ki so ji pripadali.
Obstaja še ena posebnost – vsi člani družine, ki nosijo naziv njegova (njena) visokost princ (princesa), priimka tako kot kraljica ne uporabljajo. Kraljičina hči Anne je tako zgolj njena visokost princesa Anne, ko se je morala ob poroki podpisati na poročni list, pa si je sposodila priimek staršev in na črto zapisal Anne Mountbatten-Windsor. Ker je hotela Anne svoje otroke vzgajati brez pritiska monarhije, zanje ni zahtevala naziva princ ali princesa, na željo staršev so prevzeli očetov priimek Phillips.
Tudi hči princa Edwarda, grofa Esseškega, si je priimek prikrojila po svoje in se odločila, da se bo pisala zgolj Windsor, brez Mountbatten. Če se bosta podobno kot princesa Anne tudi Meghan in Harry odločila, da njuni otroci ne potrebujejo plemiškega naziva princ oziroma princesa, bo sin po očetu podedoval naziv vojvoda, a ne Susseški, saj se tako uradno predstavlja Harry, temveč Dumbartonski, kar je eden manj pomembnih Harryjevih nazivov (v celoti se Harryjev naziv glasi njegova visokost vojvoda Susseški, vojvoda Dumartonski in baron Kilkeelski). Hči bo lahko postala vojvodinja le s poroko z vojvodo, do takrat se bo morala zadovoljiti z nazivom lady Moutbatten-Windsor.