Zaradi bolezni si pri hoji pomaga s palico

Staromonda spalna srajca. Mehki copatki. In palica, na katero se je opirala. Paparaci so ujeli Leno Dunham, ki bi se za svojo nič kaj zvezdniško opravo z lahkoto izgovorila na noč čarovnic, ko se v ZDA našemijo. »Lahko bi lagala in dejala, da je to moj kostum. A resnica je, da je takšno življenje s kronično boleznijo. Živim namreč z ehlers-danlosovim sindromom,« je razkrila Lena, ki je za serijo Punce kot prva v filmski zgodovini prejela prestižno nagrado režiserskega ceha za izjemno režijo (Directors Guild Award).

Lena je dolga leta živela z groznimi bolečinami, za katerimi se je skrivala endometrioza in ki se jih je znebila šele pred dvema letoma s kirurško odstranitvijo maternice. A se je tudi v tem skrivala past, saj se je med okrevanjem zasvojila z zdravili proti tesnobnosti. Zasvojenosti ni skrivala, o ehlers-danlosovem sindromu, ki prizadene vezivno tkivo, pa je molčala. »Dolga leta sem se upirala temu, da bi si pri hoji pomagala s palico, ker bi bila videti čudno. Toda odkar se je bolezen razširila, potrebujem več kot oporo prijateljev. Poleg tega bi bilo precej bolj čudno od mojega videza to, da bi cele dneve ostajala doma v postelji.«
Dunhamova ni edina, ki je v teh dneh priznala življenje s kronično boleznijo, za katero so značilni nestabilnost sklepov, okvara srčne zaklopke, počasno celjenje ran in hiperelastičnost kože. Prejšnji mesec je življenje s to boleznijo priznala tudi avstralska pevka Sia, podobno pa se je z njo naučila živeti britanska igralka Jameela Jamil. »Ja, ven sem šla oblečena le v spalno srajco, saj sem želela, da mi je pri zdravniku, kamor sem bila namenjena, udobno. A že malo pozneje, še isti dan, sem bila tudi v svojih poslovnih oblačilih. A to je življenje nas žensk, ki živimo s kronično boleznijo. V enem dnevu živimo več življenj,« je še dejala Lena in dodala, da vsemu navkljub živi svoje sanje in dosega zastavljene cilje.