Zdaj otroci, nekoč bodo vladarji

Britanci že nestrpno pričakujejo rojstvo prvega otroka princa Harryja in vojvodinje Susseške, čeprav njun naraščaj najverjetneje nikdar ne bo zasedel prestola, saj bo malček, ki naj bi na svet prijokal konec meseca, na vrsti šele po dedku Charlesu, stricu Williamu, bratrancih Georgeu, Charlotte in Louisu ter očetu Harryju.

A v monarhijah po svetu je kar več otrok, ki so že pri rosnih letih prestolonasledniki. Denimo monaški princ Jacques, ki šteje komaj štiri leta. Čeprav ima dve minuti starejšo sestro, je on tisti, ki bo nekoč na čelu Monaka nasledil očeta princa Alberta II., saj v tej žepni kneževini velja zakon moške primogeniture, ki pri dedovanju oblasti daje prednost prvorojencem pred prvorojenkami.

Ker to ne velja na Švedskem, pa bo nekega dne tej severni deželi vladala zdaj sedemletna princesa Estelle. Je hči princese Victorie in njenega moža Daniela, njen ded pa je zdajšnji kralj Carl XVI. Gustaf. Švedska je leta 1980 sprejela absolutno primogenituro, ki dovoljuje, da Carla Gustafa na prestolu nasledi njegov najstarejši otrok, ne glede na to, ali je sin ali hči. Tako bo nekoč Švedski vladala Victoria in ne njen mlajši brat Carl Philip.


Najbolj znan bodoči kralj med malčki pa je zagotovo princ George. Najstarejši otrok princa Williama in vojvodinje Cambriške je bil rojen leta 2013, a ima še nekaj časa, preden bo moral skrbeti za vodenje dvora in države.

Še vedno to namreč počne njegova prababica Elizabeta II., ki jo bo nekega dne nasledil Charles, nato bo prišel na vrsto William, šele nato George.