BRITNEY SPEARS
Že več kot desetletje je očetova sužnja
Nadzoruje vse, od prijateljev do barve kuhinjskih omaric. Proti njeni volji so ji vstavili maternični vložek.
Odpri galerijo
Na zaćetku leta je dokumentarec Framing Britney Spears, v katerem je režiserka Samantha Stark poskušala osvetliti pevkine brezplodne poskuse, da se reši očetovega (sodno določenega) skrbništva, vnovič obudil zanimanje za Britney Spears, v javnosti pa zanetil tudi precejšnje zgražanje, ker je ena najuspešnejših pop pevk postala ujetnica lastnega očeta Jamieja. Takšno je bilo splošno stališče, ki pa so ga narisale režiserkine besede, kajti Britney je ostala tiho.
Do zdaj, ko si je naposled priborila manjšo zmago in je v svojem imenu lahko spregovorila na sodišču, ki ga roti, naj vendar razklene okove skrbništva. »To skrbništvo želim končati. Ne želim več, da se me nenehno ocenjuje in presoja. To se vleče že 13 let in je dovolj. Mučno in ponižujoče je. Želim si svoje življenje nazaj,« je prek videoklica nagovorila sodnico Brendo Penny. »Nad menoj ne bi smeli bdeti skrbniki in odločati o vsaki moji potezi, ko pa sem zmožna delati in preskrbeti ne le sebe, ampak tudi vse okoli.« Na koncu je dodala, da je to skrbništvo, ko pleše, kot ji naročijo drugi, in ko služi velike vsote, a od tega ne vidi niti beliča, še najbolj podobno suženjstvu.
Za Britney se je vse spremenilo leta 2008. Tedaj je po njenem javnem duševnem zlomu vajeti nad njenimi osebnimi in poslovnimi zadevami prevzel Jamie, pred dvema letoma, ko se je poskušala otresti njegovega jarma, pa je sodišče ta njegova izključna pooblastila preneslo še na skupino odvetnikov. A za zvezdnico se ni spremenilo tako rekoč nič.
Še vedno je bila lutka, ki jo upravljajo drugi, med drugim so odločali, kdo jo lahko obiskuje, pravne zadeve so bile v njihovih rokah, pa tudi nobene pomembnejše odločitve ni mogla sprejeti, niti tako osebne kot poroka ne. A očitno je bil to zgolj vrh ledene gore. Kljub milijonom, ki jih služi s s koncerti in od katerih vsi okoli nje živijo v nesramnem razkošju, je sama namreč upravičena le do (glede na njene prihodke) nadvse pičle, že skrajno skopuške žepnine slabih dveh tisočakov na teden. Kuhinjskih omaric ni smela zamenjati, ker bi bilo – tako ji je dejal oče – to predrago.
Jamie je tudi tisti, ki ji je izbiral prijatelje oziroma ji prepovedal druženje s tistimi, ki mu niso bili po godu. Nastopati pa je morala, naj je to želela ali ne. Pred tremi leti je šla na glasbeno turnejo proti svoji volji in iz strahu, »če je ne bi izvedla, so mi zagrozili s tožbo. A nisem sužnja. Morala bi imeti pravico, da plešem in pojem, ko želim. Ne ker me je strah.« Pogoltnih nadzornikov ni ustavilo niti to, da je vmes zbolela in je morala na oder z visoko vročino. Toda ne nazadnje je bilo to vprašanje zdravja, ki pa tudi zaradi skrbništva ni v njenih rokah, kar je izkusila več kot enkrat.
»Ko mi je, denimo, zdravnik predpisal litij, ni moja družina niti črhnila. Ker se je tako odločil moj oče.« Njegova odločitev je bila, da je pred tremi leti šla (preventivno) v rehabilitacijsko kliniko, za kar je oboževalcem zatrdila, da si je to želela sama. »A to ni bilo res. Ob sprejemu sem očetu po telefonu jokala eno uro, a je vsako minuto mojega joka le užival. V bolnišnici so mi vzeli vse. Gledali so me pri preoblačenju, gledali golo. Na stolu sem sedela po deset ur na dan, sedem dni na teden.«
Skrbništva mora biti konec! Še več, Britney je prepričana – in je tako brez olepševanja zatrdila sodnici –, da bi morali vsi, ki nad njo že dobro desetletje izvajajo popoln nadzor, še najbolj podoben suženjstvu, v ječo. »Občutek imam, da sem mrtva. Nisem srečna. Ne spim. Besna sem. Ljudi se bojim in jim ne zaupam. Depresivna sem. Želim in zaslužim si spremembo. Moj oče in vsi vpeti v skrbništvo, vključno z mojimi menedžerji, pa bi morali v ječo!« je dejala in še dodala, da je edino, kar je podobno temu, kar sama živi, trgovina z belim blagom, ko morajo žrtve delati proti svoji volji in jim poberejo vso lastnino, zaslužek, potni list.
Zvezdničina izpoved ni nikogar pustila hladnega, vključno s sodnico. Ob vsem pa je razkrila tudi, da se želi poročiti, a se ne sme. Tudi še več otrok, a očitno tudi njeno telo ni več njena last. »Oboje so mi prepovedali. Da ne bi imela več otrok, so mi vstavili maternični vložek. Rada bi šla k zdravniku, ga prosila, naj ga odstrani, a ne smem.«
Pevkine obtožbe predvsem proti očetu niso lahke. A slednji vztraja, da je dogovor, ki je v veljavi že 13 let, zgolj v njeno dobro. »Žal mi je, da trpiš in si v tolikšnih bolečinah. Zelo te imam rad,« je dejal Jamie. Ki pa tem besedam navkljub ne popusti.
Do zdaj, ko si je naposled priborila manjšo zmago in je v svojem imenu lahko spregovorila na sodišču, ki ga roti, naj vendar razklene okove skrbništva. »To skrbništvo želim končati. Ne želim več, da se me nenehno ocenjuje in presoja. To se vleče že 13 let in je dovolj. Mučno in ponižujoče je. Želim si svoje življenje nazaj,« je prek videoklica nagovorila sodnico Brendo Penny. »Nad menoj ne bi smeli bdeti skrbniki in odločati o vsaki moji potezi, ko pa sem zmožna delati in preskrbeti ne le sebe, ampak tudi vse okoli.« Na koncu je dodala, da je to skrbništvo, ko pleše, kot ji naročijo drugi, in ko služi velike vsote, a od tega ne vidi niti beliča, še najbolj podobno suženjstvu.
Na turnejo iz strahu
Za Britney se je vse spremenilo leta 2008. Tedaj je po njenem javnem duševnem zlomu vajeti nad njenimi osebnimi in poslovnimi zadevami prevzel Jamie, pred dvema letoma, ko se je poskušala otresti njegovega jarma, pa je sodišče ta njegova izključna pooblastila preneslo še na skupino odvetnikov. A za zvezdnico se ni spremenilo tako rekoč nič.
Še vedno je bila lutka, ki jo upravljajo drugi, med drugim so odločali, kdo jo lahko obiskuje, pravne zadeve so bile v njihovih rokah, pa tudi nobene pomembnejše odločitve ni mogla sprejeti, niti tako osebne kot poroka ne. A očitno je bil to zgolj vrh ledene gore. Kljub milijonom, ki jih služi s s koncerti in od katerih vsi okoli nje živijo v nesramnem razkošju, je sama namreč upravičena le do (glede na njene prihodke) nadvse pičle, že skrajno skopuške žepnine slabih dveh tisočakov na teden. Kuhinjskih omaric ni smela zamenjati, ker bi bilo – tako ji je dejal oče – to predrago.
Jamie je tudi tisti, ki ji je izbiral prijatelje oziroma ji prepovedal druženje s tistimi, ki mu niso bili po godu. Nastopati pa je morala, naj je to želela ali ne. Pred tremi leti je šla na glasbeno turnejo proti svoji volji in iz strahu, »če je ne bi izvedla, so mi zagrozili s tožbo. A nisem sužnja. Morala bi imeti pravico, da plešem in pojem, ko želim. Ne ker me je strah.« Pogoltnih nadzornikov ni ustavilo niti to, da je vmes zbolela in je morala na oder z visoko vročino. Toda ne nazadnje je bilo to vprašanje zdravja, ki pa tudi zaradi skrbništva ni v njenih rokah, kar je izkusila več kot enkrat.
»Ko mi je, denimo, zdravnik predpisal litij, ni moja družina niti črhnila. Ker se je tako odločil moj oče.« Njegova odločitev je bila, da je pred tremi leti šla (preventivno) v rehabilitacijsko kliniko, za kar je oboževalcem zatrdila, da si je to želela sama. »A to ni bilo res. Ob sprejemu sem očetu po telefonu jokala eno uro, a je vsako minuto mojega joka le užival. V bolnišnici so mi vzeli vse. Gledali so me pri preoblačenju, gledali golo. Na stolu sem sedela po deset ur na dan, sedem dni na teden.«
Ne sme se poročiti in roditi
Skrbništva mora biti konec! Še več, Britney je prepričana – in je tako brez olepševanja zatrdila sodnici –, da bi morali vsi, ki nad njo že dobro desetletje izvajajo popoln nadzor, še najbolj podoben suženjstvu, v ječo. »Občutek imam, da sem mrtva. Nisem srečna. Ne spim. Besna sem. Ljudi se bojim in jim ne zaupam. Depresivna sem. Želim in zaslužim si spremembo. Moj oče in vsi vpeti v skrbništvo, vključno z mojimi menedžerji, pa bi morali v ječo!« je dejala in še dodala, da je edino, kar je podobno temu, kar sama živi, trgovina z belim blagom, ko morajo žrtve delati proti svoji volji in jim poberejo vso lastnino, zaslužek, potni list.
Zvezdničina izpoved ni nikogar pustila hladnega, vključno s sodnico. Ob vsem pa je razkrila tudi, da se želi poročiti, a se ne sme. Tudi še več otrok, a očitno tudi njeno telo ni več njena last. »Oboje so mi prepovedali. Da ne bi imela več otrok, so mi vstavili maternični vložek. Rada bi šla k zdravniku, ga prosila, naj ga odstrani, a ne smem.«
Nisem sužnja. Plesati bi morala, ko to želim, ne ko me v to prisilijo.
Pevkine obtožbe predvsem proti očetu niso lahke. A slednji vztraja, da je dogovor, ki je v veljavi že 13 let, zgolj v njeno dobro. »Žal mi je, da trpiš in si v tolikšnih bolečinah. Zelo te imam rad,« je dejal Jamie. Ki pa tem besedam navkljub ne popusti.