Želi si polno hišo otrok

Z 58 pomladmi za sabo je že preveč v letih, da bi lahko imela otroke, prešla pa je tudi že tisto starostno mejo, ko bi lahko, če bi si želela otrok, te tudi posvojila. Vseeno pa Susan Boyle še ni naredila križa čez možnost, da bi po njeni hiši kdaj tekali otroci. Rada bi jih zasipavala z ljubeznijo, ki je nikoli ni mogla nikomur dati.

»Ko se stvari malce umirijo, bi rada postala rejnica,« je pevka razkrila načrt, da vendar okusi vsaj delček tega, kaj pomeni biti mati. Čeprav bi marsikdo rekel, da zvezdnica od življenja ni imela veliko, je dejstvo, da nikoli ni imela otrok, morda edino, kar resnično obžaluje.

Nikoli še ni imela ljubezenskega razmerja. V mladosti morda predvsem zaradi pretirano zaščitniških staršev, ki so na pevko, ki živi z aspergerjevim sindromom, vselej gledali kot na ptico s polomljenimi krili, v malce zrelejših letih pa je ves čas in energijo posvetila skrbi za ostarelo mamo, vse do njene smrti.

Susan je tako šele pri 53 letih, ko je svet že sedem let poznal njeno ime, začela z optimizmom pogledovati proti ljubezni, da zanjo morda vendar še ni prepozno. Oči so ji namreč obstale na anonimnem zdravniku. A vendar naj bi se iz vsega nato izcimil zgolj en zmenek, tako da zvezdnica vse do danes ni doživela niti prvega poljuba.

»Moje ljubezensko življenje je tako rekoč neobstojče,« je zdaj priznala, a hkrati razkrila srčno željo. »Obožujem otroke. Svojih nikoli nisem imela, kar najmočneje obžalujem. Zato bi rada, ko se stvari profesionalno malce umirijo, imela rejniški dom. Imam namreč dovolj veliko hišo, čemu je torej ne bi delila.«

Ima hišo, zaradi varčnosti pa tudi kupe denarja, s katerim bi otrokom lahko omogočila prav vse. »Želi jim dati srečen, stabilen dom, predvsem otrokom s posebnimi potrebami, saj so ji zaradi lastnih izkušenj in življenjskih izzivov, ki jih je morala premagati, še posebno blizu. Poleg tega je po duši zelo skrbna in materinska,« je povedal vir in dodal, da si želi po upokojitvi od glasbe prav tega.

Otrokom s posebnimi potrebami ponuditi dom, srečo in stalnost. Nekaj izkušenj že ima, saj naj bi bila na tihem dejavno vpeta v več organizacij, ki se zavzemajo za dobro otrok. In je rejništvo tako le naslednji korak.