FESTIVAL
Zmagovalec Sundancea prodan za rekordno vsoto
Coda odnesla nagrado občinstva, veliko nagrado žirije ter nagradi za režijo in igralsko zasedbo. Med dobitniki tudi kosovski film.
Odpri galerijo
Festival neodvisnega filma Sundance je bil lani ena redkih filmskih prireditev, ki je še ušla pandemskemu valu in bila izpeljana v živo. Tokrat se je tudi ta prestižni mednarodni festival, ki ga je v poznih 70. letih preteklega stoletja zagnal oskarjevec Robert Redford, moral iz gorskega mesta Park City v zvezni državi Utah preseliti na splet.
Ljubitelji filmov, ki jim sicer manjka hollywoodske pompoznosti, so si te lahko ogledali iz udobja domačih kavčev, za nekoliko več festivalskega vzdušja pa si je bilo letos predvajanih 72 celovečercev mogoče ogledati tudi na velikih platnih po najrazličnejših gledališčih, kulturnih institucijah ter drive-in kinih po celotnih ZDA. A podelitev nagrad se je odvijala izključno na spletu, kot glavna zmagovalka večera pa je obveljala drama Coda, zgodba o najstnici, ki se trudi preživeti s svojo gluho družino.
»Mislim, da bom zajokala! Navdušena in ganjena sem,« čustev ni mogla skriti režiserka Sian Heder, ki je glavno festivalsko nagrado, nagrado žirije, sprejela na daljavo, medtem ko je z možem in otroki čakala kje drugje kot na kavču.
Drama o slišeči srednješolki, ki je razpeta med strastjo do glasbe in pomočjo svojim gluhim staršem in bratu, je zrasla na temeljih francoske komedije Glas družine Belier izpred šestih let, Hederjeva pa jo je prestavila v ameriško ribiško mesto Gloucester ter vloge razdelila med več uglednih gluhih igralcev, vključno z Marlee Matlin, dobitnico oskarja iz filma Otroci manjšega boga. Režiserka in glavna igralka Emilia Jones v vlogi slišeče Ruby pa sta se za film naučili uporabljati znakovni jezik.
»Ustvarjalni proces je bil izjemen. Mislim, da smo se do konca filma vsi sodelujoči neznansko vzljubili,« je dejala Sian, tudi to pa je morebiti prispevalo k izjemnemu uspehu. Ne le na festivalu Sundance, s katerega ni odšel zgolj z glavno nagrado žirije, ampak tudi z nagrado občinstva ter nagradama za režijo in igralsko zasedbo. Film je po navdušenem spletnem odzivu in bitki med distributerji med festivalom namreč že kupil ameriški tehnološki velikan Apple ter zanj odštel slabih 21 milijonov evrov, kar je postalo rekord Sundancea.
Če je med filmi brez pardona slavila Coda, pa je med dokumentarci po odličnosti najbolj izstopal Summer of Soul (... or When the Revolution Could Not Be Televised), prvenec glasbenika Questlova, ki je s filmom predstavil veliki festival afroameriške glasbe in kulture, tega se je prijel naziv Woodstock temnopoltih in je potekal leta 1969 v Harlemu. V filmu so uporabljeni še nikoli videni posnetki s koncerta zvezdniških imen, ki se ga je udeležilo 300.000 ljudi. Na njem so med drugim nastopili Stevie Wonder, B. B. King, Nina Simone in Mahalia Jackson, a se je glas o dogodku v zgodovini do zdaj večinoma izgubil. Zdaj ga je Questlove, ki je s filmom osvojil nagradi žirije in občinstva za najboljši dokumentarni film, spet včrtal na zemljevid.
Nagrado žirije za najboljši film iz svetovne kinematografije je šel v roke režiserki Blerte Basholli, ki je prepričala s filmom Hive o ženski, ki se sama preživlja na patriarhalnem in v vojni uničenem Kosovu. V kategoriji dokumentarcev je žirija nagradila animirani film Flee Jonasa Poherja Rasmussena o otroku beguncu iz Afganistana. Film je sredi festivala kupila ameriška družba Neon, distributer južnokorejskega trilerja Parazit, ki je režiserju Boongu Joon-hoju prinesel tako oskarja za najboljši film kot zlato palmo v Cannesu.
Ljubitelji filmov, ki jim sicer manjka hollywoodske pompoznosti, so si te lahko ogledali iz udobja domačih kavčev, za nekoliko več festivalskega vzdušja pa si je bilo letos predvajanih 72 celovečercev mogoče ogledati tudi na velikih platnih po najrazličnejših gledališčih, kulturnih institucijah ter drive-in kinih po celotnih ZDA. A podelitev nagrad se je odvijala izključno na spletu, kot glavna zmagovalka večera pa je obveljala drama Coda, zgodba o najstnici, ki se trudi preživeti s svojo gluho družino.
»Mislim, da bom zajokala! Navdušena in ganjena sem,« čustev ni mogla skriti režiserka Sian Heder, ki je glavno festivalsko nagrado, nagrado žirije, sprejela na daljavo, medtem ko je z možem in otroki čakala kje drugje kot na kavču.
Naučili sta se znakovnega jezika
Drama o slišeči srednješolki, ki je razpeta med strastjo do glasbe in pomočjo svojim gluhim staršem in bratu, je zrasla na temeljih francoske komedije Glas družine Belier izpred šestih let, Hederjeva pa jo je prestavila v ameriško ribiško mesto Gloucester ter vloge razdelila med več uglednih gluhih igralcev, vključno z Marlee Matlin, dobitnico oskarja iz filma Otroci manjšega boga. Režiserka in glavna igralka Emilia Jones v vlogi slišeče Ruby pa sta se za film naučili uporabljati znakovni jezik.
»Ustvarjalni proces je bil izjemen. Mislim, da smo se do konca filma vsi sodelujoči neznansko vzljubili,« je dejala Sian, tudi to pa je morebiti prispevalo k izjemnemu uspehu. Ne le na festivalu Sundance, s katerega ni odšel zgolj z glavno nagrado žirije, ampak tudi z nagrado občinstva ter nagradama za režijo in igralsko zasedbo. Film je po navdušenem spletnem odzivu in bitki med distributerji med festivalom namreč že kupil ameriški tehnološki velikan Apple ter zanj odštel slabih 21 milijonov evrov, kar je postalo rekord Sundancea.
O Woodstocku temnopoltih
Če je med filmi brez pardona slavila Coda, pa je med dokumentarci po odličnosti najbolj izstopal Summer of Soul (... or When the Revolution Could Not Be Televised), prvenec glasbenika Questlova, ki je s filmom predstavil veliki festival afroameriške glasbe in kulture, tega se je prijel naziv Woodstock temnopoltih in je potekal leta 1969 v Harlemu. V filmu so uporabljeni še nikoli videni posnetki s koncerta zvezdniških imen, ki se ga je udeležilo 300.000 ljudi. Na njem so med drugim nastopili Stevie Wonder, B. B. King, Nina Simone in Mahalia Jackson, a se je glas o dogodku v zgodovini do zdaj večinoma izgubil. Zdaj ga je Questlove, ki je s filmom osvojil nagradi žirije in občinstva za najboljši dokumentarni film, spet včrtal na zemljevid.
20,8
milijona evrov je Apple odštel za zmagovalni film.
milijona evrov je Apple odštel za zmagovalni film.
Nagrado žirije za najboljši film iz svetovne kinematografije je šel v roke režiserki Blerte Basholli, ki je prepričala s filmom Hive o ženski, ki se sama preživlja na patriarhalnem in v vojni uničenem Kosovu. V kategoriji dokumentarcev je žirija nagradila animirani film Flee Jonasa Poherja Rasmussena o otroku beguncu iz Afganistana. Film je sredi festivala kupila ameriška družba Neon, distributer južnokorejskega trilerja Parazit, ki je režiserju Boongu Joon-hoju prinesel tako oskarja za najboljši film kot zlato palmo v Cannesu.