Znana pevka kokain opustila po noči s Tarantinom
Fiona Apple se po osemletnem predahu vrača z albumom. Njeno ljubezensko razmerje je bilo boleče in razdiralno.
Odpri galerijo
Kolikor tipk ima klavir, tolikokrat mora marsikaj ponoviti. FOTO: Guliver/cover Images
Leta 1996 je Fiona Apple, tedaj z 20 pomladmi, z debitantskim albumom Tidal nekoliko prevetrila svetovno glasbeno sceno in pobrala grammyja za najboljši ženski vokalni rockerski nastop. Vrata k slavi in bogastvu so se ji na stežaj odprla. A če je naslednji album izdala že tri leta pozneje, nato še dva, vsakega s šestletnim predahom, o njej minulih osem let tako rekoč ni bilo glasu. Do zdaj, ko se je dvignila iz tišine in najavila, da je njen peti album, naslovljen Fetch the bolt cutters, pred izdajo.
Skoraj v hipu, ko je svetovna javnost postala pozorna na mlado kantavtorico globokega, nekoliko zakajenega glasu, je začelo postajati jasno, da pod njenim površjem brbota vulkan notranjih nemirov in stisk. Depresija, tesnobnost in obsesivno-kompulzivne motnje so namreč njene spremljevalke od mladih nog, temu pa je dodala še pretirano pitje in kokainsko razvado. A vsaj slednje se je otresla dobesedno čez noč, zaradi grozljivih ur v družbi tedanjega fanta, filmarja Paula Thomasa Andersona, in njegovega prijatelja Quentina Tarantina.
»Vsakega odvisneža bi bilo treba za eno noč zakleniti v sobo z njima, kjer bi bil primoran v kokainski omotici poslušati njuno hvalisanje, kaj vse sta že dosegla. Po takšni izkušnji se ne bi več dotaknil kokaina,« se je pošalila.
Začelo se je kot pravljica. Ko je Anderson med snemanjem naslovnice za revijo Rolling Stone prvič videl sedem let mlajšo Fiono, je bil v hipu pečen. No, skoraj v hipu, prelomen je bil njen prvi stavek, ali morda kadi marihuano. In to je bilo zanj to. Niti poznal je ni, a ji je sledil na Havaje, romantična kulisa tropskega otoka pa je botrovala rojstvu romance. In novega zlatega para zabavne industrije: oba lepa in mlada, nadarjena, drug drugemu sta razpihovala umetniški talent.
Ona je zanj spisala pesem za filmski hit Magnolija, ki ga je tedaj posnel, on je režiral njene glasbene spote. A če sta delovala usklajena in zaljubljena, kot ustvarjena drug za drugega, se Fiona njunega triletnega razmerja, ki mu je odklenkalo leta 2000, spominja kot bolečega, kaotičnega in razdiralnega za njeno dušo. Skupaj sta vlekla črtice kokaina, jedla ekstazi kot bombončke, ona je vse bolj nagibala steklenico, zasebno pa je bil Paul do nje grobo kritičen in hladen, celo prezirljiv. A čeprav je bil do nje pred drugimi običajno sladek, pevka poudarja, da je ni nikoli udaril, mu divjega temperamenta ni vselej uspelo brzdati – kot na oskarjevski podelitvi leta 1998, ko je čez sobo zalučal stol. »To ni zdrav odnos!« si je tedaj dejala, odločena prekiniti razmerje. Zatekla se je k staršem. A le za eno noč. Dan pozneje je njena odločenost splahnela in vrnila se je k Paulu.
Nase nikoli ni gledala kot na alkoholičarko. Čeprav ve, da je pila preveč in je več let vsak večer sama pila vodko skoraj do nezavesti. Vselej ko je šla mimo hladilnika, je nagnila steklenico. Šele ko je to podzavestno kretnjo ozavestila in si jo priznala, je storila prvi korak k treznosti.
Stežka je ušla iz slabega razmerja in se uprla odvisnostim. FOTO: Instagram
Skoraj v hipu, ko je svetovna javnost postala pozorna na mlado kantavtorico globokega, nekoliko zakajenega glasu, je začelo postajati jasno, da pod njenim površjem brbota vulkan notranjih nemirov in stisk. Depresija, tesnobnost in obsesivno-kompulzivne motnje so namreč njene spremljevalke od mladih nog, temu pa je dodala še pretirano pitje in kokainsko razvado. A vsaj slednje se je otresla dobesedno čez noč, zaradi grozljivih ur v družbi tedanjega fanta, filmarja Paula Thomasa Andersona, in njegovega prijatelja Quentina Tarantina.
To ni zdrav odnos!
»Vsakega odvisneža bi bilo treba za eno noč zakleniti v sobo z njima, kjer bi bil primoran v kokainski omotici poslušati njuno hvalisanje, kaj vse sta že dosegla. Po takšni izkušnji se ne bi več dotaknil kokaina,« se je pošalila.
Razdiralno za dušo
Začelo se je kot pravljica. Ko je Anderson med snemanjem naslovnice za revijo Rolling Stone prvič videl sedem let mlajšo Fiono, je bil v hipu pečen. No, skoraj v hipu, prelomen je bil njen prvi stavek, ali morda kadi marihuano. In to je bilo zanj to. Niti poznal je ni, a ji je sledil na Havaje, romantična kulisa tropskega otoka pa je botrovala rojstvu romance. In novega zlatega para zabavne industrije: oba lepa in mlada, nadarjena, drug drugemu sta razpihovala umetniški talent.
Ona je zanj spisala pesem za filmski hit Magnolija, ki ga je tedaj posnel, on je režiral njene glasbene spote. A če sta delovala usklajena in zaljubljena, kot ustvarjena drug za drugega, se Fiona njunega triletnega razmerja, ki mu je odklenkalo leta 2000, spominja kot bolečega, kaotičnega in razdiralnega za njeno dušo. Skupaj sta vlekla črtice kokaina, jedla ekstazi kot bombončke, ona je vse bolj nagibala steklenico, zasebno pa je bil Paul do nje grobo kritičen in hladen, celo prezirljiv. A čeprav je bil do nje pred drugimi običajno sladek, pevka poudarja, da je ni nikoli udaril, mu divjega temperamenta ni vselej uspelo brzdati – kot na oskarjevski podelitvi leta 1998, ko je čez sobo zalučal stol. »To ni zdrav odnos!« si je tedaj dejala, odločena prekiniti razmerje. Zatekla se je k staršem. A le za eno noč. Dan pozneje je njena odločenost splahnela in vrnila se je k Paulu.
Pri njeni glasbi je opazna izjemna osredotočenost na ritem, kar je, kot meni sama, povezano z njeno obsesivno-kompulzivno motnjo. Med njenimi rituali, povezanimi s tem, je denimo štetje vdihov in rolanje okoli kuhinjske mize, oboje do števila 88, saj ima klavir toliko tipk.
Nase nikoli ni gledala kot na alkoholičarko. Čeprav ve, da je pila preveč in je več let vsak večer sama pila vodko skoraj do nezavesti. Vselej ko je šla mimo hladilnika, je nagnila steklenico. Šele ko je to podzavestno kretnjo ozavestila in si jo priznala, je storila prvi korak k treznosti.
