Znana pevka trpela psihično, telesno in spolno zlorabo

Podpisala se je pod najbolje prodajani album ženske izvajalke vseh časov in si z več kot 100 milijoni prodanih albumov zagotovila mesto v eliti najbolj prodajanih glasbenikov sploh. Shania Twain je bila namreč tista, ki je country glasbo spojila z rockom in popom ter omrežila ljubitelje vseh treh žanrov, in sicer z naravnim seksapilom, združenim s prikupnostjo in kančkom zabavnosti. Podredila si je svet, čeprav o tem nikdar ni sanjarila, v skladanju besedil in melodij je zgolj našla pobeg pred svojo nič kaj prijazno resničnostjo. »Želela sem si le pobegniti. Pred nasiljem doma, napetostim, lakoto. Druge deklice so se igrale s punčkami, jaz pa z besedami in zvoki. Ko si lačen, ti namreč ne preostane drugega, kot da se zamotiš in pozabiš na kruleč želodec.« Čeprav je bila lakota morda še najmanj težavna, vsak dan je namreč trepetala, ali se bosta mati in očim v svojih navalih besa pobila, pa tudi sama je morala trpeti očimovo zlorabo. Psihično, telesno in spolno.


Biološkega očeta ni poznala. Odraščala je z depresivno mamo Sharon in očimom Jerryjem, ki se je z diskriminacijo zaradi svojih indijanskih korenin spopadal z nasiljem in alkoholizmom, imela pa je še tri polsestre in polbrata. A čeprav njena družina še zdaleč ni bila popolna, je bila edina, ki jo je imela. In Shania je bila pripravljena pretrpeti prav vse, da bi tudi ostali – družina. »Ko sem bila majhna, sem se sicer precej smilila sama sebi, a imela sem le dve možnosti: da se obrnem na organizacijo za pomoč otrokom, kjer bi mi sicer pomagali, me rešili, a me tudi ločili od družine, ali pa da ostanem z družino, ne glede na vse.« In pretehtalo je slednje, čeprav je to pomenilo, da je bedela pozno v noč, upajoč, da se starši ne pobijejo. »Strah, da bo Jerry ubil mojo mamo, me je hromil. Mislila sem, da bo eden prej ali slej ubil drugega, kajti tudi mama je bila nasilne narave. Tako sem ogromno noči prebedela, saj si nisem upala zaspati, dokler nista zaspala tudi onadva. In ko je bilo v hiši vse tiho, sem preverila, ali še vsi dihajo.« Čeprav je bilo enkrat, ko jih je sama štela 11, dihanje še vse, kar je zaznala pri mami. Oče jo je namreč pretepel do nezavesti in ji nato glavo večkrat porinil v straniščno školjko. Deklica ob tem ni mirno stala križemrok, ampak je zagrabila stol in z njim udarila očima po hrbtu. Dobila je boksarski udarec naravnost v čeljust. »Ja, telesno in duševno me je zlorabljal,« priznava in dodaja, da ni ušla niti spolni zlorabi. »Ne želim se spustiti v podrobnosti. Začelo se je pri mojih desetih. Mislim, da gre spolna zloraba preprosto z roko v roki s telesno. A sem se naučila, da vse to blokiram pred samo seboj. Govorila sem si, da z Jerryjem pač ni vse v redu, da je duševno bolan.« Dodala je, da je to priznala le, da bodo žrtve zlorabe vedele, da je tudi tovrstna grozodejstva moč preživeti.


O travmatičnem otroštvu Twainova dolga leta ni razmišljala, morda je večino grdih spominov celo potlačila. Vse do leta 2008, ko je razpadel njen zakon z Robertom Langom, kar jo je skoraj dokončno uničilo. Želela si je le umreti, a pred usodnim korakom jo je reševal sinko Eja, ki je mater pač potreboval. »Tedaj sem začela razmišljati o svoji preteklosti. Na plan so privrele stare bolečine, razočaranja, da sem si lahko dejala, da sem preživela že veliko precej hujšega. In preživela.« A čeprav se je postavila na noge in spet našla ljubezen, ni pozabila izdaje, zaradi katere je razpadel njen zakon. Posredi je bila namreč druga ženska, a ne katera koli, ampak njena do tedaj najboljša prijateljica in zaupnica Marie-Anne Thiébaud. Njej se je namreč zaupala in ji jokala, ko je začela sumiti, da ji Robert ni zvest, ob čemer ji je Marie-Anne, Robertova ljubica, zagotavljala, da se gotovo moti. Čistega vina ji je nato natočil njen prevarani mož Frédéric, v katerem je Shania nato našla prijatelja, ljubimca in drugega moža, s katerim jo veže veliko strastnejša in iskrenejša ljubezen, kot jo je čutila v zvezi z Langom. A čeprav je prepričana, da je zdaj našla pravo srečo, Marie-Anne ni oprostila, kako ji je v hrbet zarila nož. »Ona je zadnja oseba na svetu, ki bi jo hotela srečati,« pravi. In še, da vseeno včasih sanjari, kaj bi ji naredila. »Grde reči. Morda bi jo na kratko postrigla, jo kar obrila.«