VLADARJI
Županovo srce 137 let pod fontano
Odkrili so ga med prenovo spomenika Organ Pierra Davida plaval v etanolu
Odpri galerijo
Služboval je v času, ko se je Belgija osvobajala francoske in nizozemske oblasti in korakala v neodvisnost, ki pa si jo je morala priboriti z revolucijo. A prav takrat je Pierre David pokazal sposobnost vladanja, v Verviersu je vzpostavil red in kraju prigaral ugled.
Prav zato so mu želeli občani, sodelavci in družina po smrti izkazati večno čast: če je njegovo srce nenehno bilo za Verviers, ne sme nikoli zapustiti domačega mesta, zato so organ shranili v središču, pod slovitim vodometom, posvečenim predanemu županu. A vse to je še nedavno veljalo za urbano legendo, pravljico o priljubljenem politiku, čeprav o posebni skrinjici, v kateri naj bi bilo shranjeno županovo srce, obstajajo celo nekateri uradni zapisi. Toda dejstev ni bilo mogoče preveriti, spomenik premikati zavoljo legende pač ni bilo smiselno.
Vse do nedavnega, ko je fontana že krvavo potrebovala prenovo. In sledilo je neverjetno odkritje! Pod eno od plošč se je namreč skrivala kovinska skrinjica, polna etanola, v kateri je bilo skrbno shranjeno srce. Kot kaže, je povsem držala zgodba, po kateri so svojci po smrti ljubega Pierra, ki je umrl prekmalu, leta 1839, star komaj 68 let, na željo mestnih veljakov soglašali, da so kirurgi iz trupla izrezali srce in ga ustrezno shranili, dokler niso uredili dostojnega spomenika za tako zelo vplivnega župana. Občina je ustanovila sklad, v katerem so zbirali sredstva za postavitev fontane, a je žal to trajalo desetletja, tako da je skrinjica s srcem dobila svoje večno počivališče šele 1883.
Pierre David je svojemu Verviersu tako dobesedno dal tudi svoje srce. V prvo je županoval med letoma 1800 in 1808, ko je bila Belgija še pod francosko oblastjo, v tem času pa je v mestu ustanovil tudi prvo gasilsko brigado, ki je bila za tiste čase redkost; pozneje so Belgijo združili z Nizozemsko, a le za petnajst let, po siloviti revoluciji, ki je Verviers pošteno zdelala, so cenjenega župana znova izvolili in mu zaupali prenovo mesta.
Prav zato so mu želeli občani, sodelavci in družina po smrti izkazati večno čast: če je njegovo srce nenehno bilo za Verviers, ne sme nikoli zapustiti domačega mesta, zato so organ shranili v središču, pod slovitim vodometom, posvečenim predanemu županu. A vse to je še nedavno veljalo za urbano legendo, pravljico o priljubljenem politiku, čeprav o posebni skrinjici, v kateri naj bi bilo shranjeno županovo srce, obstajajo celo nekateri uradni zapisi. Toda dejstev ni bilo mogoče preveriti, spomenik premikati zavoljo legende pač ni bilo smiselno.
Vse do nedavnega, ko je fontana že krvavo potrebovala prenovo. In sledilo je neverjetno odkritje! Pod eno od plošč se je namreč skrivala kovinska skrinjica, polna etanola, v kateri je bilo skrbno shranjeno srce. Kot kaže, je povsem držala zgodba, po kateri so svojci po smrti ljubega Pierra, ki je umrl prekmalu, leta 1839, star komaj 68 let, na željo mestnih veljakov soglašali, da so kirurgi iz trupla izrezali srce in ga ustrezno shranili, dokler niso uredili dostojnega spomenika za tako zelo vplivnega župana. Občina je ustanovila sklad, v katerem so zbirali sredstva za postavitev fontane, a je žal to trajalo desetletja, tako da je skrinjica s srcem dobila svoje večno počivališče šele 1883.
Pierre David je svojemu Verviersu tako dobesedno dal tudi svoje srce. V prvo je županoval med letoma 1800 in 1808, ko je bila Belgija še pod francosko oblastjo, v tem času pa je v mestu ustanovil tudi prvo gasilsko brigado, ki je bila za tiste čase redkost; pozneje so Belgijo združili z Nizozemsko, a le za petnajst let, po siloviti revoluciji, ki je Verviers pošteno zdelala, so cenjenega župana znova izvolili in mu zaupali prenovo mesta.