STRAŠNO
Zvezdica je nedolžnost izgubila s posilstvom
Sophie Ellis-Bextor je bila tedaj stara 17 let, napadalec 29. Izkušnjo opisuje v svojih prihajajočih spominih.
Odpri galerijo
Danes je Sophie Ellis-Bextor srečna. Uspelo ji je uresničiti sanje o slavi, saj ima za pasom šest studijskih albumov, v 90. letih, ko je bila s hiti, kot je bil Murder on a dance floor, ljubljenka plesne glasbene scene, pa je hodila na turneje z glasbenimi velikani, kot sta pokojni George Michael in nekdaj fantovska skupina Take That. A čeprav je o tem sanjala že kot deklica, ne nazadnje je še kot šolarka vadila dajanje avtogramov, ki so krasili zvezke in učbenike njenih sošolk, je pozneje spoznala, da ji še večjo srečo in zadovoljstvo prinaša družina. Z možem Richardom Jonesom in njunimi zdaj že petimi sinovi se je zvezdnica preobrazila v boginjo domačega ognjišča, srečnejša kot kadar koli prej. Vseeno pa je nekje v njeni podzavesti tičal že davno zakopan boleč spomin, ki se ga je pomislekom navkljub odločila zdaj razkriti v prihajajočih spominih. »Nisem vedela, ali naj o tem sploh pišem, ne nazadnje sem zdaj srečna,« a je nato spoznala, da lahko zgolj z razgaljenjem resnice osvetli, kako pomembno je privoljenje, ko pride do vprašanja spolnosti. Njej je bilo to odvzeto, kljub glasnim ne in nočem tega je nedolžnost namreč izgubila s posilstvom.
»Ni me nasilno pribil ob tla in si me z agresijo in kričanjem podredil. Moja izkušnja ni bila nasilna, zgolj preslišalo se me je in ne upoštevalo. Jaz sem rekla ne, on ja, obveljala pa je beseda tistega, ki je rekel ja,« je zapisala in nadaljevala, da se je posilstvo v tistih časih, v 90. letih, povezovalo z agresijo, ne pa tudi z odsotnostjo privolitve. V luči takšnega tedaj prevladujočega razmišljanja je zato samo sebe prepričala, da nima osnove, da bi ga prijavila policiji. In žal je takšno razmišljanje še vedno preveč prisotno, še vedno celo žrtve same menijo, da posiljevalca, če ni znakov fizičnega boja, ne morejo prijaviti. Tudi zaradi tega se je Sophie odločila spregovoriti, upa, da bodo ljudje tudi s pomočjo njene nadvse osebne izkušnje bolje začeli razumeti, kje leži meja med prav in narobe.
Glasbenica ne želi obujati zgodovine in nima nikakršnega namena javno izpostaviti moškega, ki ji je odvzel pravico odločitve, kdaj in s kom želi prvič okusiti spolnost. Želi zgolj širiti ozaveščenost pomembnosti privolitve in sporazumnega seksa. S tem konceptom je že precej zgodaj dobro seznanila tudi sinove. »Vzgojiti jih želim v uvidevne, prijazne moške, ki upoštevajo čustva drugih. Moške, ki se ne bodo zadovoljili le s privolitvijo ženske, pač pa jih bodo poskušali tudi osrečiti.« Pri tem pa je še pridala, da starejša ko postaja, bolj surov se ji zdi 29-letni moški, ki jo je kot 17-letno dekle ignoriral in si le vzel, kar je želel.
Njenega nasprotovanja ni upošteval
Spolno je dozorevala počasneje kot vrstnice. Pozneje kot prijateljice je doživela prvi poljub. Ko so druge že imele fante, je sama dobila le cmok ali dva, »v primerjavi z drugimi sem se sama sebi zdela neizkušena in nekoliko čistunska«. V tej naivnosti in neizkušenosti je minil tisti prelomni večer, ko je stara 17 let odšla v nočni klub na koncert in spoznala 29-letnega glasbenika Jima. V tistih dneh, ko je začela igrati v svojem prvem bendu in si začela tlakovati pot v svet glasbe, je ob spoznavanju kolegov, ki jim je v glasbi uspelo že več kot njej, žarela, zato ni oklevala, ko jo je Jim po koncertu povabil k sebi, bojda da lahko malce pobrska po njegovih zgodovinskih knjigah. »Začela sva se poljubljati, in še preden sem dobro vedela, kaj se sploh dogaja, sem ležala na postelji, on pa mi je že slekel hlačke. Samo sebe sem slišala, kako mu govorim ne in nočem tega, kar pa ni spremenilo ničesar. Ni me poslušal in je z menoj vseeno seksal. Tako sem izgubila nedolžnost,« je zapisala pevka in dodala, da sta jo sprva prevela sram in občutek neumnosti, temu je sledila jeza, saj je ne nazadnje prav nič dvoumno dejala ne. Toda najbolj prevladujoča je bila morda zmedenost, saj ni znala s prstom pokazati, kaj se je v resnici zgodilo. Vedela je namreč, da si tega ni želela, a hkrati ni vedela, ali je bila v resnici posiljena. Kajti čeprav seks ni bil sporazumen, Jim ni bil fizično nasilen.Ni ga prijavila
»Ni me nasilno pribil ob tla in si me z agresijo in kričanjem podredil. Moja izkušnja ni bila nasilna, zgolj preslišalo se me je in ne upoštevalo. Jaz sem rekla ne, on ja, obveljala pa je beseda tistega, ki je rekel ja,« je zapisala in nadaljevala, da se je posilstvo v tistih časih, v 90. letih, povezovalo z agresijo, ne pa tudi z odsotnostjo privolitve. V luči takšnega tedaj prevladujočega razmišljanja je zato samo sebe prepričala, da nima osnove, da bi ga prijavila policiji. In žal je takšno razmišljanje še vedno preveč prisotno, še vedno celo žrtve same menijo, da posiljevalca, če ni znakov fizičnega boja, ne morejo prijaviti. Tudi zaradi tega se je Sophie odločila spregovoriti, upa, da bodo ljudje tudi s pomočjo njene nadvse osebne izkušnje bolje začeli razumeti, kje leži meja med prav in narobe.
Glasbenica ne želi obujati zgodovine in nima nikakršnega namena javno izpostaviti moškega, ki ji je odvzel pravico odločitve, kdaj in s kom želi prvič okusiti spolnost. Želi zgolj širiti ozaveščenost pomembnosti privolitve in sporazumnega seksa. S tem konceptom je že precej zgodaj dobro seznanila tudi sinove. »Vzgojiti jih želim v uvidevne, prijazne moške, ki upoštevajo čustva drugih. Moške, ki se ne bodo zadovoljili le s privolitvijo ženske, pač pa jih bodo poskušali tudi osrečiti.« Pri tem pa je še pridala, da starejša ko postaja, bolj surov se ji zdi 29-letni moški, ki jo je kot 17-letno dekle ignoriral in si le vzel, kar je želel.