ALKOHOL
Zvezdnica lagala, da je očeta izgubila v nesreči
Charlize Theron o življenju z alkoholikom. V samoobrambi ga je ustrelila mama.
Odpri galerijo
Danes se zna zvezdnica braniti sama.
Starši naj bi otroke varovali in brezpogojno ljubili. Podobno naj bi otroci svoje starše kovali v zvezde. A medtem ko Charlize Theron o svoji mami Gerdi govori le o presežnikih in se ji zahvaljuje, da je zaradi nje postala ženska, kakršna je danes, podobnega ne bi mogla dejati o očetu.
"Poznala sem le eno njegovo plat. To je bil alkoholik," je zvezdnica dejala o pokojnem očetu, ki ga je izgubila pri 15 letih. Zaradi prometne nesreče, je dolgo trdila, saj svetu – in morda tudi sama sebi – ni želela priznati, da ga je ubila njena mama. Zgodilo se je v samoobrambi, ko se je v pijanskem besu spravil nadnjo in otroka. Danes pa brez težav prizna resnico, verjetno še vedno z nekoliko bolečine in grenkobe ob spominu na težko otroštvo, a vendar brez kančka sramu. Da tudi drugi, ki se znajdejo v podobno brezizhodnih situacijah, tega ne bi več skrivali, temveč priznali, kaj jih teži.
"Družinsko nasilje je nekaj, v čemer nisem bila sama. To doživlja ogromno ljudi. O tem me ni sram spregovoriti, saj bomo le tedaj, ko bomo to temo odkrito osvetlili, spoznali, da v tem nismo sami."
Zavrtimo čas skoraj 30 let nazaj. V julij 1991, ko je takrat 15-letna Charlize še živela v mestecu blizu Johannesburga v Južni Afriki. Navzven je imela skoraj sanjsko otroštvo, v katerem ji ni nič manjkalo, hodila je v zasebno šolo in obiskovala učne ure baleta. A pod zloščenim površjem idealne družinske slike je nekaj gnilo.
"Moj oče je bil bolan moški. Odkar vem, je bil alkoholik in mi smo bili v to ujeti z njim. V brezizhodni in brezupni situaciji," se je odprla oskarjevka, ki predobro ve, kakšno je življenje z zasvojencem. "Nepredvidljivo. Iz dneva v dan se sprašuješ, kako bo naslednji dan. Ta negotovost, ki je precej bolj vseobsegajoča od ene prelomne noči, se zažre vate, z njo živiš do konca življenja. Naša družina je bila nadvse nezdrava. Vseskozi smo bili v krču strahu," pravi Charlize in razmišlja, da tista julijska noč, ko se je vse nepreklicno obrnilo na glavo, morda nikoli ne bi prišla, ko bi odkrito spregovorili o tem, kar razžira njihovo družino. Očetov alkoholizem. "Če ne opredeliš težave in je poskušaš rešiti, to privede do podobno usodnih dogodkov."
Njena mama je očeta ustrelila v samoobrambi. To dejstvo, skrito v zapečatenem policijskem zapisniku, je počasi v naslednjih desetletjih prihajalo na plan in po koščkih pisalo zgodbo. Pred nekaj leti je tudi igralka to prenehala skrivati. "Pretvarjala sem se, da se ni zgodilo. Tega nikomur nisem povedala niti želela povedati. Kadar me je kdo vprašal po očetu, sem povedala le, da je umrl v prometni nesreči. Le kdo bi namreč želel povedati resnico?" Tudi ker jo je skrbelo, kako bi se ljudje odzvali nanjo.
"Samo nase nisem gledala kot na žrtev. Tudi to me je težilo, vse dokler nisem tega začela razreševati na terapiji." Čeprav danes ve, da je strokovno pomoč potrebovala – a si jo je poiskala šele v svojih tridesetih –, lepotica danes priznava, da so jo bolj kot tragična noč zaznamovala leta življenja z alkoholikom.
"Očetovo smrt sem dobro predelala. Mislim, da je name precej bolj vplivalo to, da sem iz dneva v dan živela pod isto streho kot alkoholik. Vsako jutro sem se zbudila nevedoč, kaj se bo zgodilo. Nevedoč, kaj bo prinesel dan. Vse je bilo odvisno le od tega, ali bo pil ali ne." Tisto julijsko noč, verjetno že čez dan, je pil.
"Tisti večer, ko je s pištolo prilomastil v hišo, je bil tako pijan, da po vseh pravilih niti stati ne bi mogel več. Z mamo sva se z vso silo naslanjali na vrata, upajoč, da ga bova tako zadržali na drugi strani. Poskušal se je prebiti, vdreti vrata, nato pa je stopil korak ali dva nazaj in ustrelil v vrata. Trikrat. To, da naboji nobene niso zadeli, je še najbliže čudežu," je zdaj dejala oskarjevka in dodala, da je Gerda tedaj ustrelila moža, da je rešila sebe in njo. "Ustrelila ga je v samoobrambi in s tem uničila grožnjo."
"Poznala sem le eno njegovo plat. To je bil alkoholik," je zvezdnica dejala o pokojnem očetu, ki ga je izgubila pri 15 letih. Zaradi prometne nesreče, je dolgo trdila, saj svetu – in morda tudi sama sebi – ni želela priznati, da ga je ubila njena mama. Zgodilo se je v samoobrambi, ko se je v pijanskem besu spravil nadnjo in otroka. Danes pa brez težav prizna resnico, verjetno še vedno z nekoliko bolečine in grenkobe ob spominu na težko otroštvo, a vendar brez kančka sramu. Da tudi drugi, ki se znajdejo v podobno brezizhodnih situacijah, tega ne bi več skrivali, temveč priznali, kaj jih teži.
Navzven je bilo njeno otroštvo sanjsko. FOTO: instagram
"Družinsko nasilje je nekaj, v čemer nisem bila sama. To doživlja ogromno ljudi. O tem me ni sram spregovoriti, saj bomo le tedaj, ko bomo to temo odkrito osvetlili, spoznali, da v tem nismo sami."
Zavrtimo čas skoraj 30 let nazaj. V julij 1991, ko je takrat 15-letna Charlize še živela v mestecu blizu Johannesburga v Južni Afriki. Navzven je imela skoraj sanjsko otroštvo, v katerem ji ni nič manjkalo, hodila je v zasebno šolo in obiskovala učne ure baleta. A pod zloščenim površjem idealne družinske slike je nekaj gnilo.
"Moj oče je bil bolan moški. Odkar vem, je bil alkoholik in mi smo bili v to ujeti z njim. V brezizhodni in brezupni situaciji," se je odprla oskarjevka, ki predobro ve, kakšno je življenje z zasvojencem. "Nepredvidljivo. Iz dneva v dan se sprašuješ, kako bo naslednji dan. Ta negotovost, ki je precej bolj vseobsegajoča od ene prelomne noči, se zažre vate, z njo živiš do konca življenja. Naša družina je bila nadvse nezdrava. Vseskozi smo bili v krču strahu," pravi Charlize in razmišlja, da tista julijska noč, ko se je vse nepreklicno obrnilo na glavo, morda nikoli ne bi prišla, ko bi odkrito spregovorili o tem, kar razžira njihovo družino. Očetov alkoholizem. "Če ne opredeliš težave in je poskušaš rešiti, to privede do podobno usodnih dogodkov."
Da je ženska, kakršna je, se lahko zahvali le mami Gerdi. FOTO: guliver/cover images
Njena mama je očeta ustrelila v samoobrambi. To dejstvo, skrito v zapečatenem policijskem zapisniku, je počasi v naslednjih desetletjih prihajalo na plan in po koščkih pisalo zgodbo. Pred nekaj leti je tudi igralka to prenehala skrivati. "Pretvarjala sem se, da se ni zgodilo. Tega nikomur nisem povedala niti želela povedati. Kadar me je kdo vprašal po očetu, sem povedala le, da je umrl v prometni nesreči. Le kdo bi namreč želel povedati resnico?" Tudi ker jo je skrbelo, kako bi se ljudje odzvali nanjo.
"Samo nase nisem gledala kot na žrtev. Tudi to me je težilo, vse dokler nisem tega začela razreševati na terapiji." Čeprav danes ve, da je strokovno pomoč potrebovala – a si jo je poiskala šele v svojih tridesetih –, lepotica danes priznava, da so jo bolj kot tragična noč zaznamovala leta življenja z alkoholikom.
"Očetovo smrt sem dobro predelala. Mislim, da je name precej bolj vplivalo to, da sem iz dneva v dan živela pod isto streho kot alkoholik. Vsako jutro sem se zbudila nevedoč, kaj se bo zgodilo. Nevedoč, kaj bo prinesel dan. Vse je bilo odvisno le od tega, ali bo pil ali ne." Tisto julijsko noč, verjetno že čez dan, je pil.
Moj oče je bil zelo bolan moški. Kakšen bo dan, je bilo odvisno od tega, ali bo pil ali ne.
"Tisti večer, ko je s pištolo prilomastil v hišo, je bil tako pijan, da po vseh pravilih niti stati ne bi mogel več. Z mamo sva se z vso silo naslanjali na vrata, upajoč, da ga bova tako zadržali na drugi strani. Poskušal se je prebiti, vdreti vrata, nato pa je stopil korak ali dva nazaj in ustrelil v vrata. Trikrat. To, da naboji nobene niso zadeli, je še najbliže čudežu," je zdaj dejala oskarjevka in dodala, da je Gerda tedaj ustrelila moža, da je rešila sebe in njo. "Ustrelila ga je v samoobrambi in s tem uničila grožnjo."
