Zvezdnik se igra opolzke igrice z barbikami

Ko nanese beseda na njegovo zasebnost, je Hugh Grant bolj molčeče sorte. Sploh otroci so tema, ob kateri se mu jezik zaveže, tako da javnost še danes ne ve, kako je ime njegovima najmlajšima otrokoma, ne poznamo niti spola najmlajšega, ki se mu je iz ljubezni z Anno Eberstein rodil pred dvema letoma.

A kljub zagrizenemu varovanju zasebnosti se je angleškemu zvezdniku vendar nekoliko razvezal jezik. Ne le da se je v samoizolaciji naučil striči lase, pri čemer je za poskusne zajčke uporabil kar svoje otroke, in da je v sebi odkril tudi nežno dekliško plat, zaradi katere se pred spanjem včasih igra z barbikami. Povedal je tudi, da sta z ženo že februarja prebolela koronavirus.

O covidu-19 se je februarja komaj dobro govorilo, tudi znanega je bilo bistveno manj. Zato se britanskemu igralcu sprva ni niti sanjalo, kaj je narobe z njim, ko se je začel močno znojiti in je bil vsak vdih težji od prejšnjega.

»Začelo se je s precej čudnimi simptomi. Začel me je oblivati znoj, kot ga ne pomnim. Kot bi bil ovit v plašč znoja, bilo je precej sramotno. Nato so moja očesna zrkla postala prevelika za jamice za vsaj kakšne tri številke. Dihanje pa – kot bi mi na prsnem košu sedel resnično gromozanski, obilen moški,« se je v mučno zimo v spominih vrnil Grant. Kljub vsemu ni vedel, kaj bi z njim lahko bilo narobe. Dokler ni izgubil še voha. »Spomnim se dne, ko sem hodil po ulici in me je prešinilo – ničesar nisem vohal! Tedaj me je začela grabiti panika, saj so zdravniki začeli izgubo voha povezovati s covidom-19,« pripoveduje Hugh. Obupano si je želel, da bi kaj zavonjal. Nekaj. Kar koli.

»Vohati sem začel smetnjake. Hudiča, želel sem si povohati pazduhe popolnih tujcev, da bi le kaj zavohal!« Nekoč je v obupu odhitel domov in samega sebe po obrazu škropil z ženinim parfumom. »Toda nič. Zavohal nisem ničesar! Me je pa parfum začasno skoraj oslepil.«
Grant ni razkril, ali je tedaj odšel na testiranje ali ne, ima pa dokaz, da je nevarni virus prebolel. »Pred kakšnim mesecem so mi pregledali kri in še vedno imam protitelesa, zato vem, da sem to prebolel. Na ta protitelesca sem precej ponosen, saj z Anno zaradi njih ne bova znova zbolela. No, vsaj upam, da je tako.«


Zvezdniška zakonca sta bolezen prebolela že pred več kot pol leta. A to ne pomeni, da lahko od tedaj z družino prosto vandrajo naokoli in se družijo. Tudi oni so doma, v samoizolaciji. »Med dolgotrajnim popolnim zaprtjem pa se zgodi marsikaj,« pove igralec. Če je sprva želel dati vtis superočeta in se je le zato z otroki igral z barbikami, pa se je zalotil, da se z lepimi lutkicami igra še potem, ko otroci že pridno spijo. Čeprav tega ni počel več povsem otroško, ampak z nekaj moške nagajivosti. »Ugotovil sem, da se blazno zabavam, ko se igram, da se ena barbika zaljubi v drugo. Zapleteta se v ljubezensko afero. Celo namestil sem ju v poljub, ju fotkal in sliko poslal prijateljem.«

Med karanteno je spoznal, da bi, če ga življenje ne bi poneslo v igralske vode, kaj lahko bil frizer. »Iz čistega dolgčasa sem začel barbikam striči lase. In videl, da sem izjemno nadarjen.« Zato je nove pričeske ustvaril še svojim otrokom, najsi so si tega želeli ali ne. »Privezal sem jih na stol in postrigel,« se je pošalil.