Zvezdniki zaradi nasilja zapuščajo Ameriko: Dovolj mi je tega, da ljudje umirajo pod streli

Amerika je nekdaj veljala za deželo, kjer se uresničujejo sanje, danes pa je dežela, kjer pod streli umirajo otroci in kjer je nasilje postalo prvi jezik.

»Dovolj mi je tega, da ljudje vsak dan umirajo pod streli. Le bog ve, koliko ljudi je bilo ubitih v strelskih pohodih na šolah,« je dejal Ozzy Osbourne, ki ob ravnanju z orožjem, kot bi bilo igrača, in brezsmiselnem streljanju ob še tako majhni, če sploh kakšni, provokaciji, v Ameriki ne zdrži več. »Anglež sem. Ne želim umreti in biti pokopan tu.«

Zato z ženo Sharon v nekaj mesecih načrtujeta vrnitev v domovino. Nesmiselno nasilje na vsakem koraku je bilo povod, da je kovčke spakirala tudi Björk in se za stalno vrnila domov, na neprimerljivo bolj miroljubno Islandijo.

Nasilje v Ameriki je bilo za preprosto otočanko preveč. FOTO: osebni arhiv

Kljub temnim platem je Amerika še vedno tista dežela, kjer so tla najbolj plodna za gradnjo mednarodne kariere v zabavni industriji. Prav zato sta ostareli rockerski maček Ozzy in njegova Sharon, po žilah katerih se sicer pretaka angleška kri, že več kot dve desetletji o Los Angelesu razmišljala kot o domu. A sta zvezdniška zakonca, katerih domače življenje smo lahko spremljali v resničnostni oddaji Osbournovi, v preteklih letih vse bolj čutila, da se tu zanju ne cedita le med in mleko.

Björk se je že pred dvema letoma za stalno vrnila na rodno Islandijo. FOTO: osebni arhiv

»Davki so previsoki!« je zarobantil princ teme, čeprav je bilo nato nasilje vzrok, zakaj ameriškega življenja preprosto ne prenašata več. »Amerika se je drastično spremenila, v njej ni prav ničesar več združenega. Postala je čuden, nič kaj prijeten kraj za življenje,« je dejala Sharon, prepričana, da je napočil čas, da se vrneta domov. »Ja, čas je, da greva domov,« skoraj v isti sapi pravi Ozzy, čeprav dodaja, da bi šel tudi v Timbuktu, če bi tako določila njegova draga.

Osbournova se predvidoma februarja vračata na Otok, že pred pandemijo pa je križ čez Ameriko naredila Björk, ki ji je presedala na vsakem koraku. Islandska pevka se je na drugo stran luže sicer preselila leta 2002, malce po rojstvu hčerke Isadore Bjarkardóttir Barney, in od tedaj približno osemnajst let letala med ZDA in Islandijo. Šest mesecev na leto je živela v New Yorku, drugo polovico leta na rodnem otroku, nato pa je o smiselnosti te odločitve začela dvomiti že leta 2017, ko je tedanji ameriški predsednik Donald Trump napovedal umik iz pariškega podnebnega sporazuma.

»To je bilo edinkrat, da sem se ob gledanju poročil zlomila in začela jokati.« Sodu pa so izbili dno vse pogostejši strelski pohodi po ameriških šolah. »Stopnja nasilja je nepredstavljiva. In glede na to, da imam hčerko, ki hodi v šolo v New Yorku, ki je zgolj 40 minut oddaljena od osnovne šole Sandy Hook (v kateri je bilo leta 2012 v masakru ubitih dvajset otrok, op. p.) ...« je dejala pevka, ki se je vse bolj bala za hčerino varnost, zato je sprejela odločitev. Vračata se domov, na Islandijo. »Če je tam kdo ubit, nas prizadene prav vse. Takšna je miselnost na otoku. Zato je bilo nasilje v Ameriki zame, preprosto otočanko, preveč.«