11-članska družina nima za zvezke

SVEČINA – Enajstčlanski družini se je naposled uresničila sanjska želja. Našli so svojo streho nad glavo in po 13 selitvah v zadnjih letih vendarle dom, lasten dom.


Bili so v neprofitnem stanovanju v Mariboru, sledila je selitev v Puconce, od tam jih je pot vodila v Rošnjo, pa v Miklavž na Dravskem polju. Tamkajšnja hiša je bila odvzeta lastniku, a je bilo 180.000 evrov kupnine, kolikor je zanjo zahtevala banka, prevelik zalogaj za 33-letno Simono Jerbič Hedžet in njenega šest let starejšega moža Dušana Hedžeta.

Po dolgem iskanju se jim je vendarle nasmehnila sreča in v Svečini, tik ob meji z Avstrijo, so našli svoj novi dom. Lastnica, ki se je odločila prodati hiško z nekaj zemljišča okoli nje, je 11-članski družini ponudila roko: kupili so jo lahko na obroke. Štiri leta so že minila, še dve leti, in hiša bo tudi uradno njihova, a dela ne zmanjka.


»Hiša je starejše izdelave, z eno kuhinjo in dvema sobicama. Zdaj smo dogradili še eno sobo, da imajo starejši otroci svojo sobo, preostali pa so pri naju v spalnici,« je ponosno poudarila Simona in pri tem hranila svojo najmanjšo hčerko. Čeprav je mož kot monter mavčnih plošč zadnjih nekaj mesecev zaposlen v Avstriji, pa veliki družini ni lahko.

Skoraj poldrugega tisočaka odštejeta za stroške, v katere je vštet tudi odkup hiše, a jim je s tem zagotovljena le streha nad glavo. »Ne morete si predstavljati, kako je nahraniti vsa ta lačna usta. Predvsem med počitnicami so razmere še toliko bolj drastične, saj so vsi otroci doma in zanje ni poskrbljeno v šolah ali vrtcih. Danes smo imeli za kosilo samo zelenjavno juho, zraven pa sem jim spekla palačinke. Verjemite, da lahko teh otroci pojedo v neomejenih količinah,« se je nekoliko pošalila mati devetih otrok.


Pri Hedžetovih pač vladajo drugačne razmere kot v drugih slovenskih družinah, saj za zajtrk z lahkoto porabijo 30 jajc in tri kilograme kruha, kar bi v družini z enim ali dvema otrokoma zadostovalo za ves teden. Čeprav se bodo prehranjevalne razmere po odhodu otrok nazaj v šole in vrtce ponovno vsaj nekoliko normalizirale, pa prvi šolski dan Simoni Jerbič Hedžet ne bo prinesel odrešenja.
 

September bo zelo krut

»Seznam, ki so ga nam posredovali iz šole, se vleče kot jara kača in zagotovo na prvi šolski dan vsi otroci ne bodo imeli vsega, kar je zapisano na seznamu. Za pomoč pri nabavi šolskih potrebščin sem zaprosila center za socialno delo, a so nam odobrili 500 evrov pomoči za šolske potrebščine,« potarna Simona. To je le kapljica v morje, saj bi družina Hedžet potrebovala še najmanj 700 evrov, da bi lahko nakupila vse potrebno za sedem šoloobveznih otrok.


»Enemu sinu manjkajo trije delovni zvezki in atlas, vsem pa zvezki, v katere si bodo zapisovali. Da o copatih, ki jih potrebujejo za telovadbo, in drugih malenkostih sploh ne govorim. To bomo vse nabavili pozneje, ko bomo pač sposobni kupiti. September bo zelo krut mesec,« se je debati okrog šole pridružil Dušan Hedžet. Družina je za pomoč zaprosila tudi občino, a so jih odpravili z izgovorom, da so otrokom plačevali počitnice na morju prek zveze prijateljev mladine.

Simona in Dušan sta upala na pomoč centra za socialno delo, a sta obupala. »Na vsaki odločbi se socialna delavka Nevenka Maček sklicuje na drugačne zneske. Tako dobivava vsakokrat različne zneske otroških dodatkov. Ko sem jo poklicala in povprašala, od kje dobiva te številke, mi je odvrnila, da predvideva, da mož Dušan že štiri leta dela v Avstriji.


Čeprav sem ji pokazala vse bančne izpiske in pojasnila, da je mož izgubil službo v Sloveniji, bil prijavljen na slovenskem zavodu za zaposlovanje in da sem njegov prihodek nemudoma prijavila na centru, ko je začel dobivati avstrijsko plačo, je to ni prepričalo,« je sklenila Simona.