VSE STOJI
Bled vabi goste z zaprtim smučiščem in tunelom nevarnih ledenih sveč
Stroški umetnega snega na Straži so preveliki, sedežnica kmalu v staro železo? Pravega odgovora, kako privabiti turiste pozimi, v gorenjskem biseru še nimajo.
Odpri galerijo
Na smučišče Straža so nas vodili kažipoti. FOTO: Jaroslav Jankovič
BLED – Bled je v globalizaciji turizma, ko so letalski poleti postali nepredstavljivo poceni in ko za prenočišče v Ljubljani ali na Obali par odšteje 40 evrov, s svojo mitično srednjeveško veduto, cerkvijo sv. Martina na otoku sredi jezera postal svetovna elitna destinacija. Poleti se tja vijejo neskončne kolone avtomobilov in avtobusov, nastajajo zastoji, lansko poletje se je skoraj zadušil v množicah, zato je direktor občinske uprave Matjaž Berčon v malce nepremišljeni izjavi zlasti dnevne slovenske obiskovalce pozval, naj se zaradi gneče izognejo Bledu, češ, naj ga obiščemo jeseni ali pozimi.
In res smo se minuli dan, v najhujši zimi, ko je živo srebro tudi podnevi obstalo pri –7°C, zapeljali do Bleda.
Ob prihodu sicer nismo pričakovali fanfar, smo pa računali na malce bolj živahne ulice.
Zavili smo proti smučišču Straža, ki ga upravlja javno občinsko podjetje Infrastruktura Bled, d. o. o., in na spletni strani vabi obiskovalce, naj obiščejo smučišče Straža, le nekaj minut oddaljeno od jezera. Piše tudi, kako je opremljeno s snežnimi topovi in da je osvetljeno za nočno smuko. Tam si lahko sposodimo smučarsko opremo in za svoje poslovne partnerje organiziramo srečanja, teambuildinge in podobno.
Ko smo zavili na levo, smo med apartmajskimi hišami lahko lepo sledili kažipotom, ti pa so nas pripeljali do – praznega parkirišča!
A kakih 100 metrov naprej spodnja postaja slabih 400 metrov dolge sedežnice žal miruje. V najhujši zimi, ko so vaščani Sv. Tomaža pri Ormožu zagnali svojo vlečnico in izdelali dovolj snega za lokalno smučišče Globoki Klanec, edino in edinstveno v Prlekiji, dobesedno med vinogradi, tisto sredi Bleda nemo stoji.
Ko smo se malo razgledali, je za nami peš prišla mlada skandinavska družina z dvojčkoma, ki jih naprave niti niso zanimale, ampak so v lepem vremenu prišli na sprehod. Kako je mogoče, da priljubljeno lokalno smučišče s sedežnico, vlečnico in otroškim poligonom ter igrali, do katerega se lahko dejansko odpravimo peš, ne obratuje?
Prijazna uslužbenka Infrastrukture Marjana Bajt nam je postregla z nekaj podatki o smučišču, ki so ga nazadnje prenovili leta 1989. A tudi 30 let stare naprave brezhibno obratujejo, če jih redno vzdržujemo.
Decembra so na Straži poskušali izdelati sneg s topovi, ki so zastareli. »Za eno pripravo snega porabimo od 15.000 do 20.000 evrov.« Topovi so zastareli, poleg tega jih imajo premalo in si jih sposodijo. Vemo, da je bil januar eden najtoplejših v zgodovini. »Poleg tega je vpliv jezera močnejši, kot si lahko predstavljamo. Ko se pripeljete na Bled, je pri črpalki temperatura včasih pozimi nekaj stopinj nižja kot pri jezeru.«
Smučišče Straža je od jezera oddaljeno pičlih 100 metrov zračne linije. Človek bi si mislil, kakšno srečo imajo, ker vodo za zasneževanje črpajo iz jezera. Pa je to v resnici slabo. Jezerska voda je topla, januarja je imela 7 °C, kar pomeni, da bi potrebovali temperaturo zraka –14, če bi želeli učinkovito izdelovati sneg. »Zadnja kolikor toliko uspešna sezona, da smo pokrili stroške, je bila leta 2010, leta prej in pozneje pa smo imeli izgubo.« Letni stroški obratovanja smučišča velikosti Straža so 100.000 evrov; izdelava snega je grozljivo draga, nato so tu elektrika in vzdrževanje infrastrukture, vsa dovoljenja in tako naprej.
Resnici na ljubo bi smučišče Straža s tako dolgoletno negativno bilanco nekje v Skandinaviji že zdavnaj zaprli in sedežnico razmontirali. To se bo v prihodnjih letih po tihem mnenju nekaterih sogovornikov najbrž tudi zgodilo.
Kot nam je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, so lani gostili kar 460.000 turistov in našteli več kot milijon prenočitev, kar je 12,3 odstotka več kot leta 2016. »V letu 2018 pričakujemo še nekaj več gostov, računamo do 10 odstotkov več.« Hkrati je opozoril, da se približujejo zgornjemu številu turistov, ki jih Bled še lahko sprejme: »Imamo 8000 postelj in toliko je tudi prebivalcev Bleda. Prostor ne zmore več, če želimo ohraniti pristno naravno okolje,« je povedal Rogelj in poudaril, da pozimi Bled obišče le 26 odstotkov vseh gostov, torej 74 odstotkov poleti.
Razmerje ni dobro, turistične destinacije v Avstriji, Švici, severni Italiji so razvile razmerje 40:60 odstotkov v prid poletnemu turizmu.
Straža je morda res prenizko in preblizu jezera, a Bled bi moral imeti smučišče pri roki. Rogelj odgovarja, da bodo goste pozimi skušali privabiti v okviru sodelovanja s smučiščem v Bohinju in v Kranjski Gori, kar se sicer ne sliši prepričljivo: »Za prave smučarje morda ne, za goste iz Anglije in Nizozemske, ki si želijo sposoditi opremo za en dan in smučati, pa morda.«
Zdi se, da pravega odgovora, kako privabiti turiste pozimi, na Bledu še nimajo. Zlasti pa nimajo parkirne hiše, južne obvoznice, za katero mi je neimenovani strokovnjak smeje odvrnil: »Južno obvoznico, po kateri bi se lahko peljali proti Bohinju, načrtujejo od leta 1994. Pa se do zdaj niso niti dogovorili. Po mojem mnenju je ne bo prej kot v desetih letih. Manjkajo parkirišča, garažna hiša pa tudi malce več reda.«
»Bled je zanemarjen,« mi je povedal starejši domačin. »Niso dovolj samo turisti, ti se danes slikajo in gredo. Treba je stvari vzdrževati na nivoju.« Na poti proti smučišču Straža smo v lepem naselju apartmajskih hiš ugledali opuščeno in preraščeno vilo.
In res smo se minuli dan, v najhujši zimi, ko je živo srebro tudi podnevi obstalo pri –7°C, zapeljali do Bleda.
Ob prihodu sicer nismo pričakovali fanfar, smo pa računali na malce bolj živahne ulice.
Zavili smo proti smučišču Straža, ki ga upravlja javno občinsko podjetje Infrastruktura Bled, d. o. o., in na spletni strani vabi obiskovalce, naj obiščejo smučišče Straža, le nekaj minut oddaljeno od jezera. Piše tudi, kako je opremljeno s snežnimi topovi in da je osvetljeno za nočno smuko. Tam si lahko sposodimo smučarsko opremo in za svoje poslovne partnerje organiziramo srečanja, teambuildinge in podobno.
Ko smo zavili na levo, smo med apartmajskimi hišami lahko lepo sledili kažipotom, ti pa so nas pripeljali do – praznega parkirišča!
V Prlekiji smučišče odprto, na Bledu vse stoji
Pri vhodu razobešen transparent nas nagovarja: Vstopate v območje zabave za vso družino! Napis je seveda tudi v angleščini, kot se spodobi za naš turistični biser.A kakih 100 metrov naprej spodnja postaja slabih 400 metrov dolge sedežnice žal miruje. V najhujši zimi, ko so vaščani Sv. Tomaža pri Ormožu zagnali svojo vlečnico in izdelali dovolj snega za lokalno smučišče Globoki Klanec, edino in edinstveno v Prlekiji, dobesedno med vinogradi, tisto sredi Bleda nemo stoji.
Ko smo se malo razgledali, je za nami peš prišla mlada skandinavska družina z dvojčkoma, ki jih naprave niti niso zanimale, ampak so v lepem vremenu prišli na sprehod. Kako je mogoče, da priljubljeno lokalno smučišče s sedežnico, vlečnico in otroškim poligonom ter igrali, do katerega se lahko dejansko odpravimo peš, ne obratuje?
Prijazna uslužbenka Infrastrukture Marjana Bajt nam je postregla z nekaj podatki o smučišču, ki so ga nazadnje prenovili leta 1989. A tudi 30 let stare naprave brezhibno obratujejo, če jih redno vzdržujemo.
Decembra so na Straži poskušali izdelati sneg s topovi, ki so zastareli. »Za eno pripravo snega porabimo od 15.000 do 20.000 evrov.« Topovi so zastareli, poleg tega jih imajo premalo in si jih sposodijo. Vemo, da je bil januar eden najtoplejših v zgodovini. »Poleg tega je vpliv jezera močnejši, kot si lahko predstavljamo. Ko se pripeljete na Bled, je pri črpalki temperatura včasih pozimi nekaj stopinj nižja kot pri jezeru.«
Bled je zanemarjen. Niso dovolj samo turisti, ti se danes slikajo in gredo.
Smučišče Straža je od jezera oddaljeno pičlih 100 metrov zračne linije. Človek bi si mislil, kakšno srečo imajo, ker vodo za zasneževanje črpajo iz jezera. Pa je to v resnici slabo. Jezerska voda je topla, januarja je imela 7 °C, kar pomeni, da bi potrebovali temperaturo zraka –14, če bi želeli učinkovito izdelovati sneg. »Zadnja kolikor toliko uspešna sezona, da smo pokrili stroške, je bila leta 2010, leta prej in pozneje pa smo imeli izgubo.« Letni stroški obratovanja smučišča velikosti Straža so 100.000 evrov; izdelava snega je grozljivo draga, nato so tu elektrika in vzdrževanje infrastrukture, vsa dovoljenja in tako naprej.
Resnici na ljubo bi smučišče Straža s tako dolgoletno negativno bilanco nekje v Skandinaviji že zdavnaj zaprli in sedežnico razmontirali. To se bo v prihodnjih letih po tihem mnenju nekaterih sogovornikov najbrž tudi zgodilo.
Ledene sveče in kamenjePoklical nas je občan in povedal, da v predoru na cesti ob Blejskem jezeru s stropa padajo ledene sveče in kamenje. Šli smo in preverili, in res na cestišču našli za nekaj veder zdrobljenih ledenih sveč, ki so jih avtomobili že odrinili ob pločnik, s stropa pa je še vedno viselo nekaj manjših. A resnici na ljubo kamenja nismo opazili. Vodja vzdrževanja pri Gorenjski gradbeni družbi Kranj Damjan Pestotnik, ki skrbi in vzdržuje državne ceste okoli Bleda, nam je povedal, da vsako leto, ko se temperature spustijo globoko pod ničlo, na stropu zraste nekaj ledenih sveč. »Tudi lani smo imeli nekaj klicev, a ne pomnim, da bi v desetih letih imeli primer, da bi kamen padel na avtomobil.« Cestni delavci pri pregledu predora potolčejo s stropa ledene sveče, a seveda v taki zimi hitro spet nastajajo nove. Bled bi si glede na superuspešno lansko turistično sezono težko privoščil kakšno padanje kamenja s stropa predora iz naravne skale, ki je, kot kaže, precej trdna in nekrušljiva.
Kot nam je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, so lani gostili kar 460.000 turistov in našteli več kot milijon prenočitev, kar je 12,3 odstotka več kot leta 2016. »V letu 2018 pričakujemo še nekaj več gostov, računamo do 10 odstotkov več.« Hkrati je opozoril, da se približujejo zgornjemu številu turistov, ki jih Bled še lahko sprejme: »Imamo 8000 postelj in toliko je tudi prebivalcev Bleda. Prostor ne zmore več, če želimo ohraniti pristno naravno okolje,« je povedal Rogelj in poudaril, da pozimi Bled obišče le 26 odstotkov vseh gostov, torej 74 odstotkov poleti.
Razmerje ni dobro, turistične destinacije v Avstriji, Švici, severni Italiji so razvile razmerje 40:60 odstotkov v prid poletnemu turizmu.
Straža je morda res prenizko in preblizu jezera, a Bled bi moral imeti smučišče pri roki. Rogelj odgovarja, da bodo goste pozimi skušali privabiti v okviru sodelovanja s smučiščem v Bohinju in v Kranjski Gori, kar se sicer ne sliši prepričljivo: »Za prave smučarje morda ne, za goste iz Anglije in Nizozemske, ki si želijo sposoditi opremo za en dan in smučati, pa morda.«
Imamo 8000 postelj in toliko je tudi prebivalcev Bleda. Prostor ne zmore več, če si želimo ohraniti pristno naravno okolje.
Zdi se, da pravega odgovora, kako privabiti turiste pozimi, na Bledu še nimajo. Zlasti pa nimajo parkirne hiše, južne obvoznice, za katero mi je neimenovani strokovnjak smeje odvrnil: »Južno obvoznico, po kateri bi se lahko peljali proti Bohinju, načrtujejo od leta 1994. Pa se do zdaj niso niti dogovorili. Po mojem mnenju je ne bo prej kot v desetih letih. Manjkajo parkirišča, garažna hiša pa tudi malce več reda.«
»Bled je zanemarjen,« mi je povedal starejši domačin. »Niso dovolj samo turisti, ti se danes slikajo in gredo. Treba je stvari vzdrževati na nivoju.« Na poti proti smučišču Straža smo v lepem naselju apartmajskih hiš ugledali opuščeno in preraščeno vilo.
