Čebulnica ploščatih listov za vse leto

Por je ena tistih vrtnin, za katere lahko rečemo, da ne poznajo sezone. Če dobro načrtujemo setev in sajenje, ga bomo lahko nabirali vse leto. Glede na čas dozorevanja oziroma pobiranja ločimo poletno-jesenske in zimske sorte. Slednje so odporne proti mrazu in lahko v zemlji prezimijo. Pri nas so najpogostejše sorte domači dolgi por, ki je občutljiva za mraz in ne prezimi, torej je primerna za poletni in jesenski pridelek, za jesensko uporabo je dobra sorta elefant, na prostem bo prezimila sorta carentan. Zimske sorte so krajše, debelejše in temnejše od poletnih.

Za svinčnik debele sadike

Por je čebulnica, ki pa ne razvije izrazite čebule, temveč lažno obeljeno steblo, ki se nadaljuje v zelene liste. Ti so ploščati, takšne ima poleg pora le še česen, pri preostalih čebulnicah so namreč okrogli in votli. Uživamo celo rastlino razen korenin.

Por na domačem vrtu vzgajamo iz semen ali sadik, ki jih je danes mogoče kupiti v vsaki vrtnariji. Za vzgojo sadik doma smo letos že malce pozni. Sadike poletnega pora namreč presajamo na prosto že marca in aprila, torej smo tudi s tem že pozni, od maja do konca junija pa sadimo jesenski por. Presajamo sadike, ki so debele vsaj za svinčnik in visoke najmanj deset centimetrov. Kar bomo posadili maja in junija, bomo pobirali avgusta in septembra. Junija in julija bo čas za sajenje zimskega pora, ki ga lahko sadimo ali tudi sejemo neposredno na prosto. Nič ne bo narobe, če se do zime ne bo povsem razvil, na hladnem bo počakal pomlad in takrat ponovno začel rasti.

Sorodnikov ne mara

Sadimo sadike s koreninsko grudo, ki se najhitreje ukoreninijo, pri čemer koreninice in liste malce porežemo. Sadimo v luknje, ki jih naredimo s sadilnim klinom. Por bo najbolje uspeval v bogati in dobro odcedni zemlji; če je zbita, jo pred sajenjem zrahljamo. V sadilne luknje natresemo malo komposta. Poleg hranil potrebuje dovolj vlage, zato ga je treba redno zalivati, najbolje kapljično. Potrebo po zalivanju zmanjšamo, če por ogrnemo z zastirko. Da bi se lažno steblo čim bolj obelilo, ga v sezoni večkrat osujemo. Ne pozabimo, da potrebuje precej prostora, zato naj bo med vrstami najmanj 40, med rastlinami v vrsti pa najmanj 20 centimetrov prostora.
Sadimo, lahko tudi v mešanih posevkih, ga skupaj s solato, zeljem, zeleno, endivijo, paradižnikom ali peteršiljem, še bolje se mu bo godilo v družbi s korenčkom, ki odganja porovo zavrtalko. Ne bo mu najbolje v družbi fižola, graha in boba, nikar pa ga ne sadite skupaj s sorodnico čebulo.