RESNICA OSTAJA SKRITA
»Razsekal sem ga na komade«
Slike Stefana Cakića o smrti Gašperja Tiča.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Najverjetneje ne bo nikoli znano, kaj se je v usodnih trenutkih zares dogajalo med Gašperjem Tičem in Stefanom Cakićem. Krvnik je namreč o vsem skupaj pripovedoval zmedeno, spreminjal je opis dogodkov, se skliceval na izgubo spomina, na procesu pa v glavnem molčal.
Takoj po uboju je po telefonu govoril s policisti na številki 113. »Moj prijatelj, ki je gej, mi je z nožem zagrozil, da tudi jaz to naredim z njim. Razsekal sem ga na komade v samoobrambi. Napadel me je z nožem, da bi me spolno posilil. Vzel sem mu nož in nisem imel druge šanse, ker me je napadel.«
Še isti dan so ga odpeljali na pregled in na odvzem telesnih tekočin na Inštitut za sodno medicino. Tam se je z njim pogovoril dr. Gregor Haring, Cakić mu je povedal, da je bil, ko sta z igralcem prišla v Tičevo stanovanje, zelo zaspan. Rekel naj bi, da sta se slekla in da ga je Tič prisilil, da vzame dve črtici kokaina, da ga ne bi bolelo. »Šel sem po kozarec vode, rekel sem mu, da si tega ne želim. Gospod je šel po nož.« Tič naj bi napadel Cakića, je trdil slednji, ta pa naj bi mu nož izpulil »in v samoobrambi sem naredil, kar je bilo naprej«.
Ko je stekel sodni postopek, je na predobravnavnem naroku dejanje priznal: »Ne morem pa priznati krivde, ker bi to pomenilo, da sem si želel, da gospod umre.« Na začetku glavne obravnave se ni zagovarjal. Izgovarjal se je na zobobol. »Vztrajam pa pri tistem, kar sem povedal pred preiskovalno sodnico.«
Pred njo je povedal še največ, a izgovarjal se je na izgubo spomina, tudi zaradi alkohola in kokaina. Dogodki naj bi se mu prikazovali kot posamične slike.
Ko sta bila s Tičem v Box baru, naj bi se zadevala s kokainom, že tam pa naj bi mu začelo zmanjkovati filma. »Naprej ga celo sploh ni več, je samo nekaj slik oziroma flešev.«
Ni se spominjal, kako se je sploh znašel v igralčevem stanovanju, niti, kaj sta tam počela. »Zbudil sem se v nekem prostoru, gol in z občutkom nemoči, velike bolezni, mučenja, spolnega zlorabljanja. Imel sem občutek, da me je slekel in da me spolno nadleguje. Ne vem pa, če se me je sploh dotikal. Bil sem močno prestrašen, občutil sem bolečino, izgubo dostojanstva, želel sem umreti. Kot bi neki demoni prišli vame.«
Dramatične trenutke pa je opisal tako: »Vem, da sem nekaj rekel, ga besedno napadel, bil sem jezen. Potem je slika, kako je Tič z nožem obrnjen proti meni. Ne vem, kaj je hotel narediti z njim. Prestrašil sem se, da bom umrl. Naslednja slika je, da ima v rokah stol. Potem pa je že ležal na tleh, ves je bil krvav in jaz sem v neki mali in neznani sobici stal z nožem v roki. V naslednji sliki sem prav tako z nožem v roki pod tušem. Počutil sem se umazanega, pa ne zaradi blata ali krvi, počutil sem se umazanega znotraj, v sebi. Bilo je, kot da nekdo umira. Hotel sem ven, slišal sem neke zvoke, bili so to zvoki smrti. Vse skupaj je bilo kot v sanjah.«
Ali ima še kaj za povedati na to temo, so ga pobarali pred izrekom sodbe: »Rad bi samo še enkrat izrekel iskreno sožalje svojcem in povedal, da bom to dejanje obžaloval do konca svojega življenja.«
Takoj po uboju je po telefonu govoril s policisti na številki 113. »Moj prijatelj, ki je gej, mi je z nožem zagrozil, da tudi jaz to naredim z njim. Razsekal sem ga na komade v samoobrambi. Napadel me je z nožem, da bi me spolno posilil. Vzel sem mu nož in nisem imel druge šanse, ker me je napadel.«
Še isti dan so ga odpeljali na pregled in na odvzem telesnih tekočin na Inštitut za sodno medicino. Tam se je z njim pogovoril dr. Gregor Haring, Cakić mu je povedal, da je bil, ko sta z igralcem prišla v Tičevo stanovanje, zelo zaspan. Rekel naj bi, da sta se slekla in da ga je Tič prisilil, da vzame dve črtici kokaina, da ga ne bi bolelo. »Šel sem po kozarec vode, rekel sem mu, da si tega ne želim. Gospod je šel po nož.« Tič naj bi napadel Cakića, je trdil slednji, ta pa naj bi mu nož izpulil »in v samoobrambi sem naredil, kar je bilo naprej«.
Ko je stekel sodni postopek, je na predobravnavnem naroku dejanje priznal: »Ne morem pa priznati krivde, ker bi to pomenilo, da sem si želel, da gospod umre.« Na začetku glavne obravnave se ni zagovarjal. Izgovarjal se je na zobobol. »Vztrajam pa pri tistem, kar sem povedal pred preiskovalno sodnico.«
Pred njo je povedal še največ, a izgovarjal se je na izgubo spomina, tudi zaradi alkohola in kokaina. Dogodki naj bi se mu prikazovali kot posamične slike.
Ko sta bila s Tičem v Box baru, naj bi se zadevala s kokainom, že tam pa naj bi mu začelo zmanjkovati filma. »Naprej ga celo sploh ni več, je samo nekaj slik oziroma flešev.«
Ni se spominjal, kako se je sploh znašel v igralčevem stanovanju, niti, kaj sta tam počela. »Zbudil sem se v nekem prostoru, gol in z občutkom nemoči, velike bolezni, mučenja, spolnega zlorabljanja. Imel sem občutek, da me je slekel in da me spolno nadleguje. Ne vem pa, če se me je sploh dotikal. Bil sem močno prestrašen, občutil sem bolečino, izgubo dostojanstva, želel sem umreti. Kot bi neki demoni prišli vame.«
Dramatične trenutke pa je opisal tako: »Vem, da sem nekaj rekel, ga besedno napadel, bil sem jezen. Potem je slika, kako je Tič z nožem obrnjen proti meni. Ne vem, kaj je hotel narediti z njim. Prestrašil sem se, da bom umrl. Naslednja slika je, da ima v rokah stol. Potem pa je že ležal na tleh, ves je bil krvav in jaz sem v neki mali in neznani sobici stal z nožem v roki. V naslednji sliki sem prav tako z nožem v roki pod tušem. Počutil sem se umazanega, pa ne zaradi blata ali krvi, počutil sem se umazanega znotraj, v sebi. Bilo je, kot da nekdo umira. Hotel sem ven, slišal sem neke zvoke, bili so to zvoki smrti. Vse skupaj je bilo kot v sanjah.«
Ali ima še kaj za povedati na to temo, so ga pobarali pred izrekom sodbe: »Rad bi samo še enkrat izrekel iskreno sožalje svojcem in povedal, da bom to dejanje obžaloval do konca svojega življenja.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje