Dedek Mraz tudi uradno kulturna dediščina

Čeprav so otroci v zadnjem dobrem desetletju ali nemara celo več povsem posvojili rdečega Božička, pa nekje pri kraju še vedno ostaja dedek Mraz. Bil je tisti, ki je po navadi nosil darila po delovnih kolektivih. Skoraj povsem neznano pa je dejstvo, da so priljubljenega dobrega moža izpod Triglava aprila, sredi najhujše spomladanske koronakrize, vpisali v register nesnovne kulturne dediščine. To je prav gotovo svojevrstno priznanje, hkrati pa kaže, da na sivolasega in s polhovko pokritega dobrotnika ne bomo tako zlahka pozabili. Ostaja med nami kot pomemben del slovenske kulturne dediščine.

Namesto Miklavža in Božička

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), ki je predlagala vpis, so obudili zgodovino o dobrem možu: »Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja novoletne jelke. Praznovanje novoletne jelke in sprva v belo oblečenega dedka Mraza je povojna oblast v Sloveniji (in Jugoslaviji) uvedla po zgledu novoletnih otroških praznovanj v Sovjetski zvezi v času stalinizma, katerih cilj je bilo navduševanje otrok za nov družbeni sistem, državo in njenega vodjo. S praznovanjem novoletne jelke, katere osrednji del je kmalu postal prihod dedka Mraza, je želela povojna slovenska oblast nadomestiti sv. Miklavža in nepersonificiranega Božička oziroma Jezuščka, znanega le v mestih. Novoletna jelka je nadomestila postavljanje božičnega drevesa.«



Nadalje lahko preberemo: »Dedek Mraz je kostumiran lik, ki predstavlja prijaznega starca z dolgo belo brado in brki. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Ostareli dobri mož si pri hoji pomaga s palico. Kot njegovo domovanje se največkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke in jih obdari.

Otroci mu pišejo pisemca, v katerih sporočajo, kakšna darila naj jim prinese. Pride sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov. Otroke nagovori, jim zaželi srečno novo leto in jih obdaruje. Obisk spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V večjih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Njegov prihod je povezan s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke.«

Gorjuška pipa ne sme manjkati

Na ZPMS so opisali tudi videz dedka Mraza in njegovo preteklost: »Sprva je njegov zunanji videz sledil belemu dedku Mrazu, kakršnega so poznali v Sovjetski zvezi v času stalinizma, leta 1952 pa je slikar Maksim Gaspari oblikoval podobo slovenskega dedka Mraza, ki se je v zavest povojnih otrok usidral tako močno, da je preživel do danes. Gaspari je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: iz moškega zimskega oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašenega z vezenino ali z usnjenim našitki, polhovke in gorjuške pipe.«


Dedek Mraz je še vedno živ v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer pa ima drugačno podobo. V osemdesetih letih 20. stoletja se je kot obdarovalec otrok v Sloveniji v javnosti spet pojavil Miklavž, na novo pa je bil uveden personificiran Božiček v podobi, ki jo je v tridesetih letih oblikovala oglaševalska akcija Coca Cole. Vsakoletni obisk dedka Mraza z njegovo značilno podobo je predvsem za otroke pomemben del zaznamovanja konca koledarskega leta v Sloveniji.

Obdarovanje otrok doma s pomočjo nevidnega ali kostumiranega dedka Mraza organizirajo starši. V šolah in vrtcih njegov prihod z nastopi otrok organizirajo vzgojitelji in učitelji, obdarovanja za otroke zaposlenih pa delovne organizacije in sindikalne podružnice. Večja praznovanja v lokalnih skupnostih prirejajo Zveza prijateljev mladine Slovenije in druge kulturne ustanove, ponekod v mestih tudi turistične organizacije. V večjih mestih je obisk dedka Mraza povezan z božično-novoletnimi sejmi in silvestrovanji za otroke. Sprevodi na določene dni potekajo po mestnih ulicah ali delih mesta. Takrat se stari in dobri mož s številnim spremstvom vozi v okrašeni kočiji in se ustavlja na določenih točkah, kjer pozdravi in nagovori otroke ter jim zaželi srečno novo leto, njegovi spremljevalci pa jim razdelijo slaščice.